RAJ DOMA

Kostanja polna malha, najdemo ga skoraj po vsej Sloveniji

Najdemo ga skoraj po vsej Sloveniji z izjemo Koroške in Notranjske; odraslo drevo v povprečju obrodi od 100 do 200 kg plodov.
Fotografija: Jesenski plodovi.  FOTO: Ziga Plahutar Getty Images/istockphoto
Odpri galerijo
Jesenski plodovi.  FOTO: Ziga Plahutar Getty Images/istockphoto

Gozdna tla so marsikje prekrita z želodom, žirom in kostanji, na žalost gobarjev pa je gobja bera slabša. Bohotijo se večinoma mušnice, tako zelene kot rdeče. Tudi listje pod nogami še ne šumi, saj je glavnina odpadanja še pred nami. Najbolj smo veseli kostanja, ki ga najdemo skoraj po vsej Sloveniji z izjemo Koroške in Notranjske. Pravi ali domači kostanj (Castanea sativa) se razprostira do nadmorske višine 800 m. Cveti junija in v začetku julija, plodovi dozorijo oktobra. Dobro uspeva na globokih, rahlih, zmerno vlažnih, humoznih in peščeno-glinastih, predvsem kislih tleh. Je izrazito toploljubna rastlina. Je daljni sorodnik bukve, hrasta in breze, zato lahko že po prisotnosti teh dreves ocenimo primernost tal, če kostanj želimo posaditi tudi doma.
Ločimo dva tipa, prvi je kostanj, ki v naravi raste samoniklo. Po direktivi o nabiranju gozdnih sadežev ga lahko naberemo do 2 kg. Drugi tip kostanja, ki ga sadimo v naše vrtove, je maron, to je cepljen tip. Ločita se po plodovih. Pravi kostanj, kot ga najdemo v naravi, ima v ježici enega ali več plodov, ki so praviloma različnih velikosti, tip maron pa ima v ježici samo en plod, ki je zelo debel in izenačen s preostalimi plodovi v drugih ježicah; ti so bolj sladkasti, saj imajo višjo vrednost sladkorja kot plodovi pravega kostanja v naravi, pa tudi kakovost je višja kot pri plodovih kostanja iz narave. Podatki iz literature navajajo, da odraslo drevo v povprečju obrodi od 100 do 200 kg kostanja.

Zaloga pred zimskim spanjem

Počasi prihaja čas, ko se bodo določene živali odpravile na zimsko spanje. Med njimi je tako imenovani rjavoprsi jež, tudi zahodnoevropski jež. Lahko zraste do 225–275 mm dolžine in tehta od 400 do 1100 g. Ima temnejše obarvano telo, še posebno prsi, po čemer je tudi dobil svoje ime. Jež se odpravi spat, ko se zunanja povprečna dnevna temperatura zniža na od 8 do 10 °C. Ko spi, mu metabolizem izkorišča podkožno maščobo in tako lahko preživi v spanju tudi nekaj mesecev. Zato je zelo pomembno, da si pred nastopom zime preskrbi dovolj hrane in si tako ustvari dovolj veliko zalogo podkožne maščobe za preživetje zime. V zadnjih dneh smo še lahko opazili živahne ježe v okolici, ki so tekali naokrog in iskali hrano, preden se bodo
V zadnjih dneh so si še iskali hrano, preden se bodo skrili v brlog. FOTO: Anneyp/Getty Images
V zadnjih dneh so si še iskali hrano, preden se bodo skrili v brlog. FOTO: Anneyp/Getty Images
skrili v svoj brlog in se pogreznili v zimsko spanje. Prehranjuje se predvsem z žuželkami, v slast mu gredo kobilice, hrošči in njihove ličinke. Loti se tudi poljskih in gozdnih miši, deževnikov, ptičev in ptičjih mladičev ter kač, posladka se tudi z jagodami in drugim sadjem.

Po mokrem nekaj suhega

Vse od zadnje dekade septembra je bila v večjem delu države količina dežja več kot dvakrat, na Goriškem celo več kot trikrat presežena v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Nekoliko manj od dvakratne količine običajnih padavin je padlo le ponekod v osrednji Sloveniji, na Koroškem ter ponekod na jugovzhodu države. To je povzročilo presežno namočenost kmetijskih tal in njihovo neprimernost za spravilo pridelkov in pripravo tal in setev prezimnih posevkov ter drugih pridelkov, ki so še v nasadih, na vrtovih in poljih. Zadnji teden je bil za zunanja dela vremensko bolj prijazen, saj ni deževalo.


Konec septembra uradno zaključimo vegetacijsko sezono, ki je bila padavinsko zelo raznolika. Občasno sušno, občasno tudi namočeno, na splošno pa padavinsko precej običajno rastno obdobje. Pregled po posameznih mesecih kaže, da sta s podpovprečnimi padavinami v nasprotju s prejšnjimi leti, ko smo imeli tudi kmetijsko sušo, letos v osrednji in jugovzhodni Sloveniji izstopala april in avgust, z nadpovprečnimi padavinami julij, padavinsko precej blizu povprečja pa sta bila maj in junij. Nekoliko drugačna je bila padavinska slika v vzhodni in severovzhodni Sloveniji, kjer so bile tudi v maju in juniju padavine nekoliko podpovprečne, nadpovprečne pa julija in avgusta. Na Primorskem je z nadpovprečnimi padavinami izstopal tudi junij. 

Več iz te teme:

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije