ORGLICE BODO IGRALE
Za birmo so dobili orglice
Več kot 60 glasbenikov na 3. srečanju Orglice bodo igrale. Z nastopi Hrvatov in Avstrijcev je postalo mednarodno.
Odpri galerijo
Prišli so iz Poljan nad Škofjo Loko. Fotografije: Primož Hieng
Po uspešnem spomladanskem srečanju citrarjev v Domžalah so se pred dnevi srečali še slovenski in tuji orgličarji, torej je prireditev postala mednarodna.
Večnamensko ploščad ob domžalski tržnici so namreč poleg najbolj znanih slovenskih orgličarjev zasedli tudi priljubljeni tuji izvajalci na ustno harmoniko iz Hrvaške in Avstrije. Orgličarji delujejo v različnih zasedbah ali pa nastopajo posamično.
Zvoki orglic so se razlegali od 9. do 13. ure, nastopilo pa je več kot 60 glasbenikov. Prireditev Orglice bodo igrale sta pripravila občina Domžale in orgličarska sekcija Sejmarji Kulturnega društva Mihaelov sejem iz Mengša. Sejmarji so tudi odprli sobotno srečanje. Organizacijski vodja glasbenega dogodka je bil Vido Repanšek iz občine Domžale, programski vodja pa je bil Marjan Urbanija iz omenjenega kulturnega društva. Pri delu z nastopajočimi mu je pomagal Štefan Borin, prireditev pa je povezovala Tanja Vidic Goršak.
»Veseli smo, da je naše srečanje Orglice bodo igrale postalo tradicionalno, saj je že tretje po vrsti, hkrati pa je z nastopi glasbenikov iz Hrvaške in Avstrije postalo mednarodno,« je povedal Vido Repanšek. »Na orglice igrajo vse generacije, saj smo na odru lahko videli mlade, ki z veseljem igrajo na ta inštrument, pa tudi starejše, ki si z igranjem krajšajo prosti čas.«
Razveseljivo je, da na orglice igra vse več žensk, ki so se pojavile v različnih glasbenih zasedbah. Naši predniki so se nanje naučili igrati že takrat, ko še ni bilo elektrike. Ob večerih so iz žepa potegnili glasbilo in iz njega izvabljali vesele zvoke. Zanimiva je strokovna razlaga, kaj orglice sploh pomenijo: »Z imenom orglice se na Slovenskem v narečjih označuje več glasbil, knjižno in strokovno pa pomeni ta izraz tovarniško izdelano glasbilo, ki ima v lesenem podolgovatem okvirju številne piščali s kovinskim jezičkom. Sprva so bile diatonične, to se pravi, da se je pri vdihu oglasil drug ton kot pri izdihu. Po letu 1920 so se pojavile tudi kromatične, ki dajejo pri vdihu in izdihu isti ton. Za izumitelja velja Christian Friedrich Ludwig Buschmann, ki je prve primerke naredil v letih 1821/22.«
Marjan Urbanija iz Loke pri Mengšu velja za enega najboljših slovenskih orgličarjev. Nastopa solistično ali s svojo glasbeno skupino Sejmarji. »Prve sem dobil pri dvanajstih letih, potem pa sem kar takoj poskušal zaigrati prve melodije,« je povedal Urbanija, ki je nekaj časa igral v ansamblu Odmev, v katerem je pel Matija Cerar.
»Kdaj so zašle k nam, ni mogoče z gotovostjo trditi, vsekakor pa že v drugi polovici 19. stoletja. Pisatelj Janez Trdina v svojih Spominih piše, da si je kot fant birmanec v Ljubljani ogledoval orglice na številnih sejmarskih stojnicah. Že od začetka pa do druge vojne so bile priljubljeno darilo fantičem za birmo, zato so jim ponekod rekli kar birmanske. Tudi jaz sem jih dobil prav za birmo, tako da me spremljajo že skoraj vse življenje.«
Sorški orgličarji delujejo znotraj KUD Oton Župančič iz Sore. »Kot sekcija delujemo že skoraj devet let,« so povedali. »V začetku je skupino kot umetniški vodja vodil prof. Vladimir Hrovat. Leta 2012 je vodstvo prevzel prof. Damir Fajfar in jo vodil pet let. Jeseni 2018 se je z vodenjem Sorških orgličarjev spopadel Rok Kranjc. V vseh letih smo dosegali vidne uspehe in dobivali laskave ocene. Sekcijo sestavljajo vodja Zdenka Bergant, Klara Burgar, Silva Petrnel, Marija Strajnar, Fani Kranjc in Lojze Bergant, najnovejša člana pa sta Alenka Trpin in Martin Kikelj Benedičič, ki pa je bil tokrat žal odsoten.
Skupina igra priredbe narodno-zabavnih melodij, popevk in slovenskih ljudskih pa tudi svetovnih uspešnic. Vsako leto v domači dvorani organiziramo samostojni koncert. Pogosto nastopamo na prireditvah v domači okolici, junija letos pa smo sodelovali na 50. taboru pevskih zborov v Šentvidu pri Stični in bili gostje na festivalu Slovenija na Ohridu v Severni Makedoniji.«
Oto Nemanič z Gornje Lokvice pri Metliki je v Domžalah stalni gost orgličarskih srečanj. »Z orglicami sem že večkrat nastopil s Preloškimi muzikanti ob raznih predstavitvah Bele krajine, nekajkrat pa sem kot demonstrator pokrivanja strehe s slamo sodeloval na slamnikarskem sejmu,« je povedal Oto. »S Preloškimi muzikanti redno nastopam na festivalu v Mokronogu, lani in letos pa tudi na Cvitarijadi v Zadru. Preloški muzikanti so ena vidnejših tamburaških skupin pri nas, poznajo pa nas tudi v Novem Sadu, kjer smo na tekmovanju dobili visoka priznanja in ocene. Tokrat sem s seboj pripeljal številnejše spremstvo, vsi pa igrajo pri Preloških muzikantih. To so Ema Starešinič z violino, Jože Starešinič s tamburico, Jurij Čemas s kitaro in France Kumer z bas kitaro.«
Gostje iz Avstrije, ansambel ustnih harmonik Vrbsko jezero iz Celovca
Večnamensko ploščad ob domžalski tržnici so namreč poleg najbolj znanih slovenskih orgličarjev zasedli tudi priljubljeni tuji izvajalci na ustno harmoniko iz Hrvaške in Avstrije. Orgličarji delujejo v različnih zasedbah ali pa nastopajo posamično.
Vse več žensk
Zvoki orglic so se razlegali od 9. do 13. ure, nastopilo pa je več kot 60 glasbenikov. Prireditev Orglice bodo igrale sta pripravila občina Domžale in orgličarska sekcija Sejmarji Kulturnega društva Mihaelov sejem iz Mengša. Sejmarji so tudi odprli sobotno srečanje. Organizacijski vodja glasbenega dogodka je bil Vido Repanšek iz občine Domžale, programski vodja pa je bil Marjan Urbanija iz omenjenega kulturnega društva. Pri delu z nastopajočimi mu je pomagal Štefan Borin, prireditev pa je povezovala Tanja Vidic Goršak.
»Veseli smo, da je naše srečanje Orglice bodo igrale postalo tradicionalno, saj je že tretje po vrsti, hkrati pa je z nastopi glasbenikov iz Hrvaške in Avstrije postalo mednarodno,« je povedal Vido Repanšek. »Na orglice igrajo vse generacije, saj smo na odru lahko videli mlade, ki z veseljem igrajo na ta inštrument, pa tudi starejše, ki si z igranjem krajšajo prosti čas.«
Oto Nemanič je nastopil s Preloškimi muzikanti.
Razveseljivo je, da na orglice igra vse več žensk, ki so se pojavile v različnih glasbenih zasedbah. Naši predniki so se nanje naučili igrati že takrat, ko še ni bilo elektrike. Ob večerih so iz žepa potegnili glasbilo in iz njega izvabljali vesele zvoke. Zanimiva je strokovna razlaga, kaj orglice sploh pomenijo: »Z imenom orglice se na Slovenskem v narečjih označuje več glasbil, knjižno in strokovno pa pomeni ta izraz tovarniško izdelano glasbilo, ki ima v lesenem podolgovatem okvirju številne piščali s kovinskim jezičkom. Sprva so bile diatonične, to se pravi, da se je pri vdihu oglasil drug ton kot pri izdihu. Po letu 1920 so se pojavile tudi kromatične, ki dajejo pri vdihu in izdihu isti ton. Za izumitelja velja Christian Friedrich Ludwig Buschmann, ki je prve primerke naredil v letih 1821/22.«
Začel pri dvanajstih
Marjan Urbanija iz Loke pri Mengšu velja za enega najboljših slovenskih orgličarjev. Nastopa solistično ali s svojo glasbeno skupino Sejmarji. »Prve sem dobil pri dvanajstih letih, potem pa sem kar takoj poskušal zaigrati prve melodije,« je povedal Urbanija, ki je nekaj časa igral v ansamblu Odmev, v katerem je pel Matija Cerar.
»Kdaj so zašle k nam, ni mogoče z gotovostjo trditi, vsekakor pa že v drugi polovici 19. stoletja. Pisatelj Janez Trdina v svojih Spominih piše, da si je kot fant birmanec v Ljubljani ogledoval orglice na številnih sejmarskih stojnicah. Že od začetka pa do druge vojne so bile priljubljeno darilo fantičem za birmo, zato so jim ponekod rekli kar birmanske. Tudi jaz sem jih dobil prav za birmo, tako da me spremljajo že skoraj vse življenje.«
Sorški orgličarji
Sorški orgličarji delujejo znotraj KUD Oton Župančič iz Sore. »Kot sekcija delujemo že skoraj devet let,« so povedali. »V začetku je skupino kot umetniški vodja vodil prof. Vladimir Hrovat. Leta 2012 je vodstvo prevzel prof. Damir Fajfar in jo vodil pet let. Jeseni 2018 se je z vodenjem Sorških orgličarjev spopadel Rok Kranjc. V vseh letih smo dosegali vidne uspehe in dobivali laskave ocene. Sekcijo sestavljajo vodja Zdenka Bergant, Klara Burgar, Silva Petrnel, Marija Strajnar, Fani Kranjc in Lojze Bergant, najnovejša člana pa sta Alenka Trpin in Martin Kikelj Benedičič, ki pa je bil tokrat žal odsoten.
Skupina igra priredbe narodno-zabavnih melodij, popevk in slovenskih ljudskih pa tudi svetovnih uspešnic. Vsako leto v domači dvorani organiziramo samostojni koncert. Pogosto nastopamo na prireditvah v domači okolici, junija letos pa smo sodelovali na 50. taboru pevskih zborov v Šentvidu pri Stični in bili gostje na festivalu Slovenija na Ohridu v Severni Makedoniji.«
Nastopili soPoleg Sejmarjev KD Mihaelov sejem iz Mengša so nastopili še Silvo Girandon iz Domžal, Sorške face KUD Oton Župančič iz Sore, Matjaž Brojan iz Domžal, Poljanski orgličarji iz Poljan nad Škofjo Loko, Sorški orgličarji KUD Oton Župančič iz Sore, Janko Mlakar iz Ljubljane, Francetovi orgličarji iz Železnikov, Tone Jagodič iz Brežic, Marjan Dirnbek iz Zagreba, Oto Nemanič s prijatelji z Gornje Lokvice, Janez Gašperin iz Medvod, ansambel ustnih harmonik Vrbsko jezero iz Celovca, Vlado in Gregor Gramc iz Krškega, Loške orglice iz Škofje Loke in Marjan Urbanija iz KD Mihaelov sejem iz Mengša.
Oto Nemanič z Gornje Lokvice pri Metliki je v Domžalah stalni gost orgličarskih srečanj. »Z orglicami sem že večkrat nastopil s Preloškimi muzikanti ob raznih predstavitvah Bele krajine, nekajkrat pa sem kot demonstrator pokrivanja strehe s slamo sodeloval na slamnikarskem sejmu,« je povedal Oto. »S Preloškimi muzikanti redno nastopam na festivalu v Mokronogu, lani in letos pa tudi na Cvitarijadi v Zadru. Preloški muzikanti so ena vidnejših tamburaških skupin pri nas, poznajo pa nas tudi v Novem Sadu, kjer smo na tekmovanju dobili visoka priznanja in ocene. Tokrat sem s seboj pripeljal številnejše spremstvo, vsi pa igrajo pri Preloških muzikantih. To so Ema Starešinič z violino, Jože Starešinič s tamburico, Jurij Čemas s kitaro in France Kumer z bas kitaro.«
