Z enim vdihom po skoraj kilskega brancina

Čeprav gre za dokaj privlačen šport, ki ima pri nas dolgo tradicijo, je v slovenskih društvih organiziranih vsega skupaj sto podvodnih lovcev na ribe, tekmovanj se redno udeležujeta le dve desetini. Večina gre pod vodo bolj zase, za podvodna doživetja, za potapljaški in lovski adrenalin, za ribji ulov, ne pa zaradi športnih rezultatov. To se je potrdilo tudi na VII. odprtem mednarodnem prvenstvu Primorske v podvodnem ribolovu, ki se je točkovalo tudi za drugi in zadnji krog državnega prvenstva Republike Slovenije v podvodnem ribolovu za leto 2019.

Zadnji septembrski vikend ga je izpeljalo Ribiško in potapljaško društvo Piran, pod pričakovanji se je prijavilo le 11 tekmovalcev, ki so prišli iz Ribiško-čolnarskega društva Porporella Koper, Ribiško-potapljaškega društva Piran in Društva za podvodni ribolov Pozejdon Krško. Pred začetkom tekmovanja, ki se je odvijalo kakšnih 250 metrov od obale pred hotelom Piran, so morali predložiti veljavno zdravniško potrdilo za tekoče leto, športno licenco in društveno izkaznico ter poravnati startnino.

Podvodni ribiči lovijo na vdih, zanje globine okoli 20 metrov niso problem. Tekmovalci so lahko uporabljali eno ali več podvodnih pušk, ki se napenjajo z lastno močjo. Napenjanje puške zunaj vode je prepovedano in kot vsi potapljači morajo za seboj vleči bojo. Prizorišče je bilo območje slovenskega morja razen rezervatov, pristanišč, vhodov v pristanišča in kjer bi motili druge. Vsakega je spremljal motorni čoln, ki si ga je moral zagotoviti vsak sam, čoln pa je vodil usposobljen spremljevalec barkajol, ki ni bil tekmovalec. Seveda na nobenem plovilu ni manjkala hladilna torba, v katero se odlaga uplenjena riba.

Po šestih urah so ulov predali sodnikom v piranskem mandraču. Pred Akvarijem so ga na starih kamnitih mizah na Ribiškem trgu pod vodstvom glavnega sodnika Roberta Podgorška natančno stehtali in točkovali. To je bilo sila zanimivo dogajanje, ki je pritegnilo precej radovednežev. Še zlasti obiskovalci, ki jih je na sončno soboto zaneslo na obalo, so presenečeni pogledovali tehtanje, fotografirali in delali selfieje z večjimi ribami. Uplenili so namreč kar precej dva in več kilogramov težkih ugorjev, nekaj brancinov, orad, cipljev, lumbrakov, vran ... Glede na vidljivost pod vodo so bili tekmovalci z ulovom bolj ali manj zadovoljni.

Nekateri ugorji so še nevarno opletali, ko jih je sodnik dajal na tehtnico in ugotavljal, ali so prinesli kako točko. Veljavni so namreč le težji od 2,5 kg. Točkovanje je dokaj zapleteno, a točkuje se vsaka ulovljena riba, težka najmanj 300 gramov, v primeru kirnje pa 3000 gramov.

Veljavni ulov je imelo pet tekmovalcev in v merjenju moči za VII. odprto prvenstvo Primorske v podvodnem ribolovu je zmagal Kristijan Šumberac iz RČD Porporella Koper, ki je uplenil tudi najtežjo ribo, 950 gramov težkega brancina. Drugi je bil Sašo Moškon iz istega društva, tretji pa Dušan Krajnik iz RPD Piran. Tekma je štela tudi za zadnji krog državnega prvenstva in je tako z rezultati letos ene že izpeljane tekme prinesla naziv državnega prvaka Sašu Moškonu pred Dušanom Krajnikom in Kristijanom Šumberacem.

Že število tekmovalcev govori, da podvodni šport pri nas nekoliko stagnira. Ni ravno poceni, saj tekmovalec potrebuje čoln, da o opremi, h kateri poleg podvodne puške spadajo podvodna obleka, maska, plavuti in še kaj, ne govorimo. Ker ni olimpijska panoga, si morajo tekmovalci vse financirati sami. Zato si poskušajo društva prislužiti kak evro s podvodnimi čistilnimi akcijami, prodajo nabranega železja in z drugimi podvodnimi deli. Hkrati so predvsem v zadnjih letih tarča nekaterih, ki jih obsojajo, češ da lovijo za trofeje, denar in da so, ker ubijajo, slabi ljudje.


Nekateri bi ta šport celo prepovedali, saj naj bi iz zabave pobijali tudi zaščitene vrste. A podvodni ribiči odgovarjajo, da je to lep šport, poln spoštovanja do narave, živalskih vrst in tradicionalnih vrednot. Zatrjujejo, da je verjetno najbolj časten način ribolova, ki zahteva moža in pol. Da uloviš ribo, imaš v primerjavi s poklicnimi ribiči z mrežami ali športnimi ribiči trnkarji vedno na voljo le en vdih. Z njim ribo čakaš, iščeš, zasleduješ. In ko jo v stiski s časom najdeš, si še vedno tisti, ki pritisne na petelina oziroma ne, če je riba premajhna ali zaščitena.