Vsak peti javnega prevoza ne uporablja

V javnem prevozu je treba zagotoviti čim boljšo kompatibilnost linij in boljšo kakovost storitev, pravijo vsi, ki se na javni prevoz spoznajo. Vendar se zdi, da gre vsaj za zdaj le za pobožne želje, a dejstvo, da je treba celovito skrbeti za razvoj železniške infrastrukture, javnega potniškega prometa in ukrepe trajnostne mobilnosti, ostaja.

Zanimiv je podatek iz nedavne raziskave Avstrijskega prometnega združenja, da prebivalci Dunaja, s katerim se Ljubljana tako rada primerja, kar dve tretjini vseh nakupov opravijo peš, s kolesom ali z javnim prevozom. Še bolj pa je zanimiv podatek, da je 42 odstotkov vseh dunajskih gospodinjstev brez osebnega avtomobila, v ožjem mestnem središču celo večina. Kar 60 slovenskih mest in občin je napovedalo, da bodo pripravili dolgoročne ukrepe na področju prometa. Brez sodelovanja države pa to zagotovo ne bo šlo.


Bralce smo tokrat pobarali, kaj menijo o nekaterih točkah, ki sestavljajo naš odnos do javnega prometa.
Na vprašanje, ali so zadovoljni z javnim prometom v svojem mestu, so bili odgovori udeležencev naše spletne ankete pričakovani. Polovica namreč z javnim prometom v mestu ni zadovoljna. Morda je malce presenetljivo le, da se je petina izjasnila, da ne uporablja javnega prevoza.

Osebni avto ali motor pa sta za večino prevozno sredstvo, ki ga največkrat uporabljajo. Nizek odstotek uporabnikov kolesa je presenetljiv, zato pa ne preseneča uporaba avtobusa ali vlaka skoraj vsakega tretjega.
Hitrejši in bolj zanesljiv bi moral biti javni prevoz v naših mestih, meni velika večina. Še zdaleč pa nista zanemarljiva podatka, da bi javni prevoz pridobil veljavo, če bi bil časovno bolj prilagodljiv delovnim urnikom in – razumljivo – cenejši.