ANKETA NEDELJSKIH NOVIC
Vsak drugi državljan išče svojo boginjo Fortuno
Redno ali občasno pri klasičnih igrah na srečo sodeluje skoraj milijon Slovenk in Slovencev.
Odpri galerijo
ni podpisa
Da ljudje radi iščejo srečo, kažejo tudi rezultati naše tokratne spletne ankete.
Igre na srečo vseh vrst so torej izjemno priljubljene tudi pri nas, in sicer ne samo pri tistem delu prebivalstva, ki se komaj pretolče iz meseca v mesec in zato upa, da ga bo boginja Fortuna rešila in potegnila na drugo stran te ločnice, ampak tudi med tistimi, ki že imajo konkretno premoženje in bi ga radi še več. Redno ali občasno pri klasičnih igrah na srečo sodeluje skoraj milijon Slovenk in Slovencev.
Le zakaj vedno več ljudi išče svojo Indijo Koromandijo v stavnicah, prostorčkih, v katerih luštne gospodične in zgovorni možje z mrkim pogledom prodajajo srečo v taki ali drugačni obliki?
Od 15 do 20 odstotkov populacije pri nas spada med redne igralce, se pravi tiste, ki najmanj enkrat na mesec sodelujejo pri eni od iger na srečo, od 45 do 50 odstotkov pa jih igra občasno. Kriza, ki nikomur ni prizanesla, je razmere na tem področju še razvnela; vse več jih pričakuje lahek dobiček, zato so prostorčki s ponudbo sreče vedno bolj polni. Mladostniki niso izjema.
Podatki iz neke raziskave kažejo, da pri nas stavi kar vsak peti 15-letnik, kar 3,2 odstotka pa jih je s stavami zasvojenih. Drži tudi, povedo poznavalci, da je Slovence najlaže privabiti v stavnice ob velikih športnih dogodkih, svetovnih prvenstvih v nogometu in olimpijskih igrah, in to seveda velja tudi za druge države.
Sicer pa je najbolj znani trg iger na srečo v Franciji, kjer se na leto v tem poslu obrne skoraj štiri milijarde dolarjev, na drugem mestu je Nemčija, kjer za igre na srečo porabijo dobri dve milijardi dolarjev, na tretjem Velika Britanija z dobro milijardo. A povsod imajo največji dobitek (in dobiček) edino in zgolj prireditelji iger na srečo ter lastniki stavnic.
ni podpisa
Igre na srečo vseh vrst so torej izjemno priljubljene tudi pri nas, in sicer ne samo pri tistem delu prebivalstva, ki se komaj pretolče iz meseca v mesec in zato upa, da ga bo boginja Fortuna rešila in potegnila na drugo stran te ločnice, ampak tudi med tistimi, ki že imajo konkretno premoženje in bi ga radi še več. Redno ali občasno pri klasičnih igrah na srečo sodeluje skoraj milijon Slovenk in Slovencev.
Le zakaj vedno več ljudi išče svojo Indijo Koromandijo v stavnicah, prostorčkih, v katerih luštne gospodične in zgovorni možje z mrkim pogledom prodajajo srečo v taki ali drugačni obliki?
Od 15 do 20 odstotkov populacije pri nas spada med redne igralce, se pravi tiste, ki najmanj enkrat na mesec sodelujejo pri eni od iger na srečo, od 45 do 50 odstotkov pa jih igra občasno. Kriza, ki nikomur ni prizanesla, je razmere na tem področju še razvnela; vse več jih pričakuje lahek dobiček, zato so prostorčki s ponudbo sreče vedno bolj polni. Mladostniki niso izjema.
ni podpisa
Podatki iz neke raziskave kažejo, da pri nas stavi kar vsak peti 15-letnik, kar 3,2 odstotka pa jih je s stavami zasvojenih. Drži tudi, povedo poznavalci, da je Slovence najlaže privabiti v stavnice ob velikih športnih dogodkih, svetovnih prvenstvih v nogometu in olimpijskih igrah, in to seveda velja tudi za druge države.
Sicer pa je najbolj znani trg iger na srečo v Franciji, kjer se na leto v tem poslu obrne skoraj štiri milijarde dolarjev, na drugem mestu je Nemčija, kjer za igre na srečo porabijo dobri dve milijardi dolarjev, na tretjem Velika Britanija z dobro milijardo. A povsod imajo največji dobitek (in dobiček) edino in zgolj prireditelji iger na srečo ter lastniki stavnic.
