Vročino spremlja huda suša

Letošnje poletje v Evropi so zaznamovali temperaturni rekordi: v Nemčiji, v Lingenu z 42,6 °C, pa tudi v Franciji in Izraelu so izmerili temperature od 45 do 50 °C. Na vrhuncu poletja je v zahodni in osrednji Evropi po vročini prisotna še suša, ki sproža pomanjkanje vode in zmanjšuje pridelek. Tedni suhega vremena so več kot dve tretjini francoskih provinc postavili v stanje omejitev z vodo, kar več jih je v kritični kategoriji, ki omejuje porabo vode samo na nujne potrebe.

Francija ni edina evropska država, ki se letos spoprijema z vročino in sušo. Tudi Španija se sooča s tretjo najhujšo sušo tega stoletja. Suho vreme je prizadelo tudi dele Nemčije, Poljske, Češke in skandinavskih držav. Litva je julija razglasila izredne razmere, suša naj bi po pričakovanjih zmanjšala letino za polovico. V mnogih krajih v Nemčiji so padavine podpovprečne (75–80 odstotkov pod dolgoletnim povprečjem). Zaradi vročine konec julija in velikega pomanjkanja padavin iz minulega leta je suša na številnih območjih v Nemčiji postala katastrofalna. Prizadela je tudi vse večje reke v srednji Evropi, ki imajo zelo nizek vodostaj, kar povzroča težave v rečnem prometu.

Prizadete poljščine

Medtem ko so v pasu od jugozahodne do srednje Evrope obstajale izjemno suhe razmere, je v drugih delih južne in jugovzhodne Evrope poletna meteorološka bilanca nihala od junijskih ugodnih razmer do julijskega vročinskega vala, ki je stanje znova poslabšalo. Monitoring suše na Arsu (DroughtWatch) kaže na prve znake suše v Podonavju vzdolž jadranske obale ter na nekaterih območjih v Srbiji in Romuniji, vendar njen obseg ni primerljiv z jakostjo tiste, ki je prizadela severni del Evrope. Letošnji razvoj suše je zelo podoben tistemu leta 2018.

Pri nas je trenutno največji primanjkljaj vodne bilance na Goriškem, v Vipavski dolini in na Obali. Od začetka junija je bilo tam zelo malo deževnih dogodkov, ki so prinesli več kot 10 mm dežja. V Portorožu samo 3, v Biljah pa 2 in zadnji, tretji, 3. avgusta, ki je prinesel 47 mm dežja. V zadnjih dneh je na teh območjih padlo od 40 do 50 mm dežja, kar je začasno le malo izboljšalo zalogo vode v tleh.

Zaradi suše so najbolj prizadete poljščine. Koruzo že od konca maja moti neugodna vodna bilanca in zato slabo raste. Podobno je s krompirjem in drugimi poletnimi poljščinami, vrtninami in travniki.

A ne samo nevarne visoke temperature, obstaja tudi večje tveganje za izjemne temperaturne gradiente. Francija je beležila močan padec temperature, s 40 na 20 °C. To sproža nevihte in močna neurja s točo, tudi v Sloveniji.

Lubadar in ožigi

Zaradi naravnih ujm v preteklosti, ki so močno poškodovale večje površine gozdov in zahtevale dolgotrajno sanacijo, je vitalnost smrekovih sestojev vse slabša. Obstaja velika nevarnost širjenja smrekovega lubadarja. Tudi letošnje razmere so bile zelo ugodne za njegov razvoj, saj so mili zimi sledili vročina in daljša obdobja suhega vremena. Na gozdnih površinah je ostalo ogromno materiala po sečnji, kjer se je začel razvijati lubadar.


Zdaj so vremenske razmere ugodne za razvoj velikega in malega smrekovega lubadarja v vseh gozdovih, zlasti so izpostavljena območja, ki so jih v minulih letih prizadele naravne ujme. Zavod za gozdove predvideva močnejše napade predvsem na območju Koroške, kjer so razglasil veliko nevarnost gradacije smrekovega lubadarja: gre za poziv lastnikom gozdov k čimprejšnjemu ustreznemu ukrepanju. Žarišča so tudi na Pokljuki in Kočevskem.

Tudi združenje nemških lastnikov gozdov poroča o katastrofalnem stoletju za gozdove v Nemčiji. Opozarjajo tudi na sončne opekline na bukovih sestojih. Bukev je namreč občutljiva za sončne opekline, ki nastanejo, če popolnoma odstranimo okoliško drevje in so debla izpostavljena močnemu soncu.