VREME
Vremenarji pojasnjujejo, zakaj je Slovencem bolj vroče kot drugim
Slovenija se segreva hitreje od svetovnega povprečja.
Odpri galerijo
Napovedi vremenoslovcev glede vročine in vročinskih valov pri nas niso najspodbudnejše. FOTO: Thinkstock
Meritve po svetu kažejo, da se je temperatura zraka tik nad površjem od konca 19. stoletja do danes na svetovni ravni dvignila za dobro stopinjo Celzija. Meritve v Sloveniji in bližnji okolici pa kažejo na bistveno večji porast temperature, nad dve stopinji Celzija.
Skoraj ves porast temperatur je iz obdobja zadnjih 40 let. V tem obdobju znaša trend segrevanja zraka v Sloveniji približno pol stopinje Celzija na desetletje. Na svetovni ravni je bil v tem času trend bistveno manjši, okoli 0,2 stopinje Celzija na desetletje.
Od kod takšna razlika med Slovenijo in svetovnim povprečjem? Od konca 19. stoletja so se morja ogrela bistveno manj od kopnega, najbolj pa se je ogrelo na Arktiki, v osrednji Aziji in še nekaterih drugih kopenskih območjih. Nasprotno se je del severnega Atlantika v tem obdobju malo ohladil, med kopenskimi območji pa po majhnem porastu temperature izstopa jugovzhodni del ZDA. Relativno velik temperaturni dvig v Sloveniji glede na večino kopnega je najverjetneje posledica sorazmerno visoke geografske širine in zmanjšanja onesnaženja zraka z aerosoli v zadnjih desetletjih – ozračje je nekoliko prepustnejše za Sončevo sevanje kot nekaj desetletij nazaj, zato se tla in zrak pri tleh nekoliko bolj segrejeta, pojasnjujejo pri Agenciji RS za okolje in prostor (Arso).
Skoraj ves porast temperatur je iz obdobja zadnjih 40 let. V tem obdobju znaša trend segrevanja zraka v Sloveniji približno pol stopinje Celzija na desetletje. Na svetovni ravni je bil v tem času trend bistveno manjši, okoli 0,2 stopinje Celzija na desetletje.
Od kod takšna razlika med Slovenijo in svetovnim povprečjem? Od konca 19. stoletja so se morja ogrela bistveno manj od kopnega, najbolj pa se je ogrelo na Arktiki, v osrednji Aziji in še nekaterih drugih kopenskih območjih. Nasprotno se je del severnega Atlantika v tem obdobju malo ohladil, med kopenskimi območji pa po majhnem porastu temperature izstopa jugovzhodni del ZDA. Relativno velik temperaturni dvig v Sloveniji glede na večino kopnega je najverjetneje posledica sorazmerno visoke geografske širine in zmanjšanja onesnaženja zraka z aerosoli v zadnjih desetletjih – ozračje je nekoliko prepustnejše za Sončevo sevanje kot nekaj desetletij nazaj, zato se tla in zrak pri tleh nekoliko bolj segrejeta, pojasnjujejo pri Agenciji RS za okolje in prostor (Arso).
Snežna odeja izgubila polovico debelinePri Arsu so konec leta 2008 začeli obsežni projekt Podnebna spremenljivost v Sloveniji in opisali značilnosti vremena v obdobju 1961–2011. Glavne značilnosti podnebnih sprememb v tem obdobju so:
● Povprečna temperatura zraka se je dvignila za 1,7 stopinje Celzija.
● Trend naraščanja temperature zraka je nekoliko večji v vzhodni kot v zahodni polovici države.
● Najbolj so se ogreli poletja in pomladi, nekoliko manj zime. Jeseni se niso ogrele.
● Višina padavin se je na letni ravni zmanjšala za okoli 15 odstotkov v zahodni polovici države, nekoliko manj (10 odstotkov) v vzhodni polovici države, kjer spremembe niso statistično značilne.
● Najbolj se je višina padavin zmanjšala spomladi (povsod po državi) in poleti (v južni polovici države).
● Skupna višina snežne odeje se je zmanjšala za okoli 55 odstotkov.
● Višina novozapadlega snega se je zmanjšala za 40 odstotkov.
● Na letni ravni se je trajanje sončnega obsevanja v povprečju povečalo za 10 odstotkov, najbolj na račun povečanja spomladi in poleti. Na desetletje se je trajanje sončnega obsevanja tako povečalo za 30–40 ur.
● Izhlapevanje se je od leta 1971 povečalo za okoli 20 odstotkov, najbolj na račun povečanja spomladi in poleti.
● Zračni tlak je na letni ravni v povprečju zrastel za 1,5 hPa.
● Najbolj je zračni tlak zrastel pozimi, le nekoliko manj pomladi. Bistveno manjši je porast zračnega tlaka poleti, najmanjši pa je jeseni.
● Temperatura vode se je zviševala s trendom 0,2 stopinje Celzija na desetletje za površinske vode (obdobje 1953–2015) in 0,3 stopinje Celzija na desetletje za podzemne vode (obdobje 1969–2015).
● Povprečna temperatura zraka se je dvignila za 1,7 stopinje Celzija.
● Trend naraščanja temperature zraka je nekoliko večji v vzhodni kot v zahodni polovici države.
● Najbolj so se ogreli poletja in pomladi, nekoliko manj zime. Jeseni se niso ogrele.
● Višina padavin se je na letni ravni zmanjšala za okoli 15 odstotkov v zahodni polovici države, nekoliko manj (10 odstotkov) v vzhodni polovici države, kjer spremembe niso statistično značilne.
● Najbolj se je višina padavin zmanjšala spomladi (povsod po državi) in poleti (v južni polovici države).
● Skupna višina snežne odeje se je zmanjšala za okoli 55 odstotkov.
● Višina novozapadlega snega se je zmanjšala za 40 odstotkov.
● Na letni ravni se je trajanje sončnega obsevanja v povprečju povečalo za 10 odstotkov, najbolj na račun povečanja spomladi in poleti. Na desetletje se je trajanje sončnega obsevanja tako povečalo za 30–40 ur.
● Izhlapevanje se je od leta 1971 povečalo za okoli 20 odstotkov, najbolj na račun povečanja spomladi in poleti.
● Zračni tlak je na letni ravni v povprečju zrastel za 1,5 hPa.
● Najbolj je zračni tlak zrastel pozimi, le nekoliko manj pomladi. Bistveno manjši je porast zračnega tlaka poleti, najmanjši pa je jeseni.
● Temperatura vode se je zviševala s trendom 0,2 stopinje Celzija na desetletje za površinske vode (obdobje 1953–2015) in 0,3 stopinje Celzija na desetletje za podzemne vode (obdobje 1969–2015).
Še bolj nam bo vročeV poročilu Ocena podnebnih sprememb v Sloveniji do konca 21. stoletja pa Arso ugotavlja, da se bo naraščanje temperature zraka v Sloveniji v 21. stoletju nadaljevalo, velikost dviga pa je zelo odvisna od scenarija izpustov toplogrednih plinov. V primeru optimističnega scenarija izpustov bo temperatura do konca stoletja v primerjavi z obdobjem 1981–2010 zrasla za približno 1,3 stopinje Celzija, v primeru zmerno optimističnega scenarija izpustov za približno dve stopinji Celzija, v primeru pesimističnega scenarija izpustov pa za približno 4,1 stopinje Celzija. Verjetno bo najbolj zrasla temperatura pozimi, le nekoliko manj poleti in jeseni, najmanj pa spomladi.
Dvig temperature bo močno povečal toplotno obremenitev. V primeru optimističnega scenarija izpustov se bo število vročih dni v Sloveniji do konca stoletja povečalo za približno šest dni, v primeru zmerno optimističnega scenarija izpustov za približno 11 dni, v primeru pesimističnega scenarija izpustov pa za približno 27 dni. V vseh scenarijih izpustov se bo povečalo število in trajanje vročinskih valov. V primeru zmerno optimističnega scenarija izpustov bomo imeli konec stoletja povprečno vsaj en vročinski val letno, ki bo po jakosti primerljiv ali hujši od vročinskega vala, ki smo ga imeli poleti 2003.
Dvig temperature bo močno povečal toplotno obremenitev. V primeru optimističnega scenarija izpustov se bo število vročih dni v Sloveniji do konca stoletja povečalo za približno šest dni, v primeru zmerno optimističnega scenarija izpustov za približno 11 dni, v primeru pesimističnega scenarija izpustov pa za približno 27 dni. V vseh scenarijih izpustov se bo povečalo število in trajanje vročinskih valov. V primeru zmerno optimističnega scenarija izpustov bomo imeli konec stoletja povprečno vsaj en vročinski val letno, ki bo po jakosti primerljiv ali hujši od vročinskega vala, ki smo ga imeli poleti 2003.
