KATASTROFA

VIDEO: Bomo leta 2027 ostali brez piva?

Objavljeno 17. oktober 2018 16.11 | Posodobljeno 17. oktober 2018 16.11 | Piše: Janez Petkovšek
Svetovna organizacija za naravo opozarja na preslabo zaščito čiste pitne vode. Tudi pri nas neklorirane vode vse manj, več kot polovico je moramo dezinficirati.
Naša prihodnost, voda v plastenkah? FOTO: IGOR ZAPLATIL
LJUBLJANA – Bi lahko vaše najljubše pivo postalo zgodovina do leta 2027? To je naslov poldruge minute dolgega filmčka, ki opozarja, da te po vsem svetu priljubljene pijače brez čiste pitne vode kot njene osnovne sestavine morda kmalu ne bo več. Da naše najljubše pivo ne bi smrdelo, imelo čudnega okusa in bilo videti kot umazana voda, je 100 nevladnih organizacij iz EU začelo kampanjo ProtectWater, ki naj bi preprečila črni scenarij.
image
Bomo ohranili čisto pitno vodo, kakršna je ob izviru v okolici Tamarja? FOTO: BORUT TAVČAR

V kampanji na provokativen način pozivajo Evropsko komisijo, da zaščiti evropsko direktivo, ki ščiti vse vodne vire pred poskusi posameznih držav, kmetijskih, industrijskih in drugih lobijev ter multinacionalk, da bi znižali ekološke standarde. Prav zdaj namreč poteka vrednotenje te direktive oziroma ocenjevanje njene ustreznosti.
image
Pitnik v Ljubljani FOTO: BLAŽ SAMEC

S kampanjo, ki jo je začela Svetovna organizacija za naravo WWF, pri nas pa se ji je pridružila tudi Ribiška zveza Slovenije, želijo s slikanjem temne prihodnosti piva Evropejce spodbuditi k sodelovanju v javni razpravi Evropske komisije o Okvirni direktivi o vodah (ODV), ki bo trajala do 4. marca 2019. To je namreč edina priložnost državljanov EU, da izrazijo svoje mnenje v procesu vrednotenja direktive. Svoj glas podpore lahko oddajo na spletni strani WWF Adria v rubriki Stopite v akcijo.
 

Zgovorna statistika


Andreas Baumüller, vodja kampanje iz pisarne WWF za evropsko politiko, je ob njenem začetku dejal, da je šibka implementacija direktive o vodah držav članic EU že sama po sebi zločin, njihov trud, da jo oslabijo, še preden Evropska komisija konča preverjanje ustreznosti, pa korak predaleč. Zato je pozval državljane celotne EU, naj se pridružijo kampanji #ProtectWater, da se bo njihov glas slišal vse Bruslja.
image
Izvir čiste vode na Gorjancih (Gospodična) FOTO: IGOR MALI

Po trenutnih podatkih danes kar 60 odstotkov voda v EU ni v dobrem stanju, ker države članice dovoljujejo rabe, ki povzročijo trajno škodo. Čeprav so se z direktivo zavezale, da uničevanje ustavijo in dosežejo dobro stanje svojih voda najpozneje do leta 2027, ne gre pozabiti, da se je prvotni rok za dosego ciljev iztekel že leta 2015.
image
Izvir čiste vode na Gorjancih (Gospodična) FOTO: IGOR MALI

A tudi zdaj države članice razmišljajo, kako direktivo oslabiti in si zagotovili večjo fleksibilnost pri njenem izvajanju, saj bi sicer morale močno povečati svoje napore in v izboljšavo stanja vložiti ogromno denarja, da bi cilje dosegle do leta 2027.
 

Kaj pa mi?


Neža Posnjak iz WWF Adria, ki pokriva tudi Slovenijo, od naše nove vlade pričakuje, da se bo aktivno vključila v ohranjanje direktive, in to takšne, kot je. Ideja, da bi znižali merila za naše vode, namesto da bi se aktivno trudili jih dosegati, je zanjo popolnoma nerazumljiva, saj gre za ekosisteme, ki podpirajo našo pitno vodo in našo prihodnost.

Ena od teh pobud, ki so jih septembra poslali ministrstvu za infrastrukturo, je tudi poziv, naj Muro zaščiti pred gradnjo osmih elektrarn in naj jih dokončno izbriše iz energetskega koncepta Slovenije. Do 22. marca letos je peticijo Rešimo Muro podpisalo že 77.310 lokalnih prebivalcev iz Pomurja.
31
odstotkov je lani znašal delež neklorirane pitne vode na Slovenskem.


Da naše pitne vode niso v tako dobrem stanju, kot bi si želeli, kažejo tudi podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Iz njih je razvidno, da so postopek dezinfekcije kot običajen postopek priprave pitne vode, ki zagotavlja večjo varnost oskrbe z njo, v letu 2017 izvajali na 60 odstotkih vseh oskrbovalnih območij, na devetih pa občasno. Delež območij, kjer vodo klorirajo (to je najpogostejši postopek dezinfekcje), se vsako leto le zvišuje.



Še bolj je zanimiv odgovor javnega podjeta Vo-Ka iz Ljubljane, ki ga je septembra dobil prebivalec ljubljanskega naselja Vič. Ta je spraševal, kako je mogoče, da je brezplačna voda iz javnega pitnika boljše zaznavne kakovosti kot plačljiva voda, ki občanom priteče doma. Dejal je, da imajo na Viču zelo pogosto vodo iz pip tako močno klorirano, da skoraj ni več užitna. Vonj in okus po kloru jo delata povsem nepitno. Jezilo ga je, ker za tako plačuje račune, le kilometer stran pa iz javnega pitnika priteče neklorirana zastonj. In zahteval, da tudi njim zagotovijo užitno vodo ali vsaj znižajo račun zanjo.
Zaskrbljeni pivovarji
Pivovarje resno skrbi kakovost evropske vode v prihodnosti, zato so sooblikovali skupno izjavo, pod katero so podpisane tudi domače pivovarne Vizir, Crazy Duck, Trot, Human Fish in Loo-Blah-Nah ter številne druge iz držav članic EU. Podjetja se zavedajo, da je prihodnost kakovostnega piva odvisna od zaščite in trajnostnega upravljanja vodnih virov, zato podpirajo okvirno direktivo o vodah v prvotni obliki in ne želijo njenih popravkov na slabše.


Iz Vo-Ke so mu odgovorili, da dezinfekcija pitne vode nikakor ni postopek, ki se uporablja samo na njegovem oskrbovalnem območju, hkrati pa ga poskušali potolažiti, da je koncentracija dezinfekcijskega sredstva na njegovem območju 0,1 mg/l prostega klora, kar je tretjina vrednosti, ki je priporočljiva po nemških smernicah. Na koncu razkrijejo še podatek, da v slovenskih predpisih trenutno teh vrednosti (še) nimamo opredeljenih. 
Deli s prijatelji