DAN DELFINOV

Venesa in Manuel sta posvojila Dannyja

Objavljeno 20. avgust 2019 07.33 | Posodobljeno 20. avgust 2019 07.33 | Piše: Janez Mužič

S tem pomagata pri raziskovanju morskih sesalcev v Sloveniji, v društvo Morigenos pa po nova spoznanja o delfinih prihajajo zainteresirani od vsepovsod.

Srečanja z delfini, ki razveseljujejo. Fotografije: Morigenos
Društvo za morske sesalce Morigenos je minulo soboto na Tartinijevem trgu pripravilo že 13. Dan delfinov. Nanj sta v spremstvu staršev prišla tudi radovedna sestrica in bratec Venesa in Manuel iz Kopra.

image
Naši raziskovalni tabori so bili za marsikoga odlična odskočna deska, pravi Tilen Genov.
Potem ko sta se seznanila s temi simpatičnimi prebivalci našega morja, sta izbrala in posvojila delfina Dannyja. Ob tem sta prejela certifikat in kratek zapis o njem. Ta razkriva marsikaj o tem delfinu, o ostalih delfinih v našem morju pa tudi o delu raziskovalcev društva Morigenos.
 

Postavljaški samec


Starši so jima brali: »Delfin Danny je samec, ki smo ga prvič opazili leta 2006. Rad se izkaže z elegantnimi skoki. Spol je pri delfinih težje ugotoviti, Danny pa nam ga je razkril pri enem od svojih skokov, kjer je pokazal spodnji del telesa. Piranski zaliv in okoliške vode običajno obišče s skupino zvečer. Skupina se zadržuje tudi ob obali hrvaške Istre in na odprtem morju. Dannyjevi prijatelji so Moni, Neptun, Molene, Da Hul, Bataena Nul in drugi.

image
Pred nekaj desetletji za naše delfine sploh nismo vedeli, danes pa so ena od najbolj raziskanih populacij v Sredozemlju.
V nasprotju z nekaterimi drugimi skupinami delfinov Dannyja in njegovih prijateljev nikoli nismo zasledili v neposredni bližini ribiških ladij. Kaže, da si za lov plena ne pomagajo z ribiškimi ladjami, kot to počnejo nekateri drugi delfini. Kot večina samcev se tudi Danny rad pomeri z drugimi samci, z njimi se spusti v boj. Včasih je to zgolj v igri, včasih pa zares, bodisi za položaj v skupini bodisi za osvojitev samic. Velikokrat smo ga opazovali med igro ali pretepi z drugimi delfini. Z visokimi skoki da drugim samcem vedeti, da je močan in v dobri kondiciji, na ta način pa se rad izkaže tudi pred samicami.«

Na stojnici je podpredsednica Morigenosa Polona Kotnjek pojasnila, da so takšne predstavitve delfinov in njihove posvojitve namenjene podpri varstva delfinov in njihovega okolja. Venesa in Manuel s posvojitvijo tako pomagata pri raziskovanju morskih sesalcev v Sloveniji in severnem Jadranu. »Posvojitev je simbolična, saj za delfina ni treba skrbeti in še naprej svobodno plava v našem morju. S posvojitvijo in donacijo finančno podprete naše delo in s tem pripomorete k ohranjanju našega morja in njegove biotske raznovrstnosti. Posvojitelj poleg certifikata s svojim in delfinovim imenom ter življenjepisa izbranega delfina z njegovimi fotografijami prejme tudi majico in razglednico društva Morigenos,« je pojasnila Kotnjekova.
 

Delfini niso eksotika


Morigenos, slovensko društvo za morske sesalce, je začel delovati leta 2002, o eni njegovih najpomembnejših zaslug pa njegov predsednik Tilen Genov pravi: »Ko smo začeli, marsikdo sploh ni vedel, da so delfini tu, zdaj pa se vse več ljudi zaveda, da so del diverzitete našega morja, da niso nekaj eksotičnega, kar je v drugih morjih, ampak so pred našim pragom. Tudi na državni ravni se je začelo spreminjati. Slovenija v prvih letih ni poročala o svojih delfinih, ko smo vstopali v EU, nismo javljali, da jih imamo. Zdaj je drugače, Evropska komisija pritiska na Slovenijo glede območij Natura 2000 za delfine, ki so postali del naše naravovarstvene agende.«

PCB-spojine se skladiščijo v maščobnem tkivu in samice jih z mlekom prenesejo na mladiče.

Dodaja, da se tudi v strokovnih krogih pred desetletji o njih ni vedelo skoraj nič, niti tega ne, ali so sploh pri nas. Leta 2008 na fakulteti za biologijo niso obravnavali morskih sesalcev, češ da pri nas niso stalno prisotni. »Iz takšnega stanja smo zdaj prišli do spoznanja, da je naša populacija delfinov ena najbolje proučenih v Sredozemlju, in malo je populacij, ki so toliko večplastno in z več vidikov raziskane ter toliko vemo o njih.«
 

Tabori kot odskočna deska


Vse se je začelo s sodelovanjem s sorodnimi italijanskimi društvi z dolgo tradicijo. Kmalu so dobili povabilo Grkov, naj jih seznanijo s stvarmi, v katerih so se Slovenci že izpopolnili bolje od njih. Tovrstnega sodelovanja je z leti vse več, pravi Genov in še, da Morigenos veliko sodeluje tudi s tujimi študenti. Trenutno redno sodelujejo s študentko iz Standforda v Kaliforniji. Poletne raziskovalne tabore izvajajo od leta 2003.

image
Venesa je z bratcem Manuelom posvojila delfina Dannya.
»Za marsikoga, ki se po svetu ukvarja z delfini in dela na tem področju doktorat, je bil tabor odskočna deska. Kolegica iz Kanade, ki je naredila doktorat, se je prvič srečala z delfini na našem taboru. Enako velja za Italijanko, ki dela doktorat v Avstraliji. Na letošnjih taborih pričakujemo Rusa in Švicarko, sicer pa je polovica udeležencev tujcev,« našteva sogovornik.

In kakšna je populacija okoli 150 delfinov vrste velika pliskavka našem morju? Genov zatrjuje, da je stabilna, so pa v Morigenosu lani objavili raziskavo o PCB-spojinah v morju. »Težava teh spojin je, da so hormonski motilci, ki onesposabljajo imunski sistem, tako živali kot človek pa so zaradi njih bolj dovzetni za bolezni. Nekatere od teh spojin so kancerogene in onesposabljajo razmnoževanje. Ugotovili smo, da v naših delfinih te spojine presegajo dovoljene vrednosti. PCB-spojine se skladiščijo v maščobnem tkivu in samice jih z mlekom prenesejo na mladiče.

150 delfinov vrste velika pliskavka je v našem morju.

Opažamo, da prvorojeni mladič ne preživi, saj dobi prevelik odmerek teh spojin, če se samica redno razmnožuje, pa te snovi v njej nekoliko padejo. Samci nimajo mehanizma, da bi se teh spojin znebili. To pa ni edina težava naših delfinov, ogroža jih kombinacija vrste stresorjev, denimo pomorski promet, ribištvo in še kaj,« opozarja Genov.
Deli s prijatelji