INTIMNI PODATKI
V UKC Ljubljana so kukali, čeprav ne bi smeli
Zanimivo rešitev, ki bi vsaj malo prestrašila radovedneže, ponuja opozicijski poslanec.
Odpri galerijo
Arhivska fotografija. FOTO: Mavric Pivk, Delo
LJUBLJANA – Lani je Slovenijo osupnila novica, da nekateri zdravniki, medicinske sestre in menda tudi drugo osebje, ki z zdravljenjem oseb nimajo prav ničesar, kukajo v zdravstvene podatke (znanih) Slovenk in Slovencev.
Tako je nadzor v UKC Ljubljana razkril, da je v zdravstvene podatke nekdanje ministrice Milojke Kolar Celarc, ki se je zatekla po pomoč v UKC Ljubljana, po njenih besedah, pogledovalo menda okoli od 20 do 30 ljudi. Nekateri, ki so se znašli na seznamu, so do podatkov dostopali upravičeno, drugi ne. Kolar Celarčeva je kasneje za medije povedala, da so ji po dogodku nekateri zdravniki pojasnjevali, da so preverjali, ali bi sami v takem primeru odredili enako zdravljenje. Kakor koli že, epilog zgodbe je bil tak, da je osem zaposlenih v UKC Ljubljana dobilo opomin.
UKC Ljubljana globe zaradi 'kukanja' zaposlenih v zdravstveno stanje Kočar Celarčeve in morebitnega izdajanja podatkov o njem ni dobil, ali so bile izrečene fizičnim osebam, pa v največji zdravstveni ustanovi pri nas ne vedo. Te namreč izreka informacijski pooblaščenec, zato s temi podatki ne razpolagajo.
Zanimiv pa je odgovor piarovca UKC Ljubljana Jureta Brankoviča na temo, koliko primerov nepooblaščenih pogledovanj v podatke o pacientih so zabeležili v zadnjih petih letih: »Vsako leto UKCL zaznava oziroma obravnava več različnih sumov nepooblaščenega dostopa. Posebne statistike o tem ne vodimo.«
Rešitev, da se take stvari ne bi več dogajale, ponuja poslanec Levice Franc Trček. Izpostavlja Estonce, kjer je državljan obveščen vsakič, ko kdo vpogleda v njihov zdravstveni e-karton. Ali bomo tako rešitev imeli, pa je odvisno od pristojnih, ki take rešitve sprejemajo. Vsekakor lahko rečemo, da bi omenjena rešitev zagotavljala precej dober nadzor, ki bi ga vršil pravzaprav kar vsak sam.
Njihov odgovor: »V UKCL redno izvajamo izobraževanja za zaposlene glede dviga zavedanja pomembnosti varovanja osebnih podatkov. Vsakih 14 dni ima pooblaščena oseba za varstvo osebnih podatkov razpisan odprti termin izobraževanja s tega področja. Poleg tega potekajo izobraževanja po posameznih organizacijskih enotah oziroma kategorijah zaposlenih.« Ta izobraževanja so začeli maja letos.
Tako je nadzor v UKC Ljubljana razkril, da je v zdravstvene podatke nekdanje ministrice Milojke Kolar Celarc, ki se je zatekla po pomoč v UKC Ljubljana, po njenih besedah, pogledovalo menda okoli od 20 do 30 ljudi. Nekateri, ki so se znašli na seznamu, so do podatkov dostopali upravičeno, drugi ne. Kolar Celarčeva je kasneje za medije povedala, da so ji po dogodku nekateri zdravniki pojasnjevali, da so preverjali, ali bi sami v takem primeru odredili enako zdravljenje. Kakor koli že, epilog zgodbe je bil tak, da je osem zaposlenih v UKC Ljubljana dobilo opomin.
UKC Ljubljana globe zaradi 'kukanja' zaposlenih v zdravstveno stanje Kočar Celarčeve in morebitnega izdajanja podatkov o njem ni dobil, ali so bile izrečene fizičnim osebam, pa v največji zdravstveni ustanovi pri nas ne vedo. Te namreč izreka informacijski pooblaščenec, zato s temi podatki ne razpolagajo.
Zanimiv pa je odgovor piarovca UKC Ljubljana Jureta Brankoviča na temo, koliko primerov nepooblaščenih pogledovanj v podatke o pacientih so zabeležili v zadnjih petih letih: »Vsako leto UKCL zaznava oziroma obravnava več različnih sumov nepooblaščenega dostopa. Posebne statistike o tem ne vodimo.«
Rešitev, da se take stvari ne bi več dogajale, ponuja poslanec Levice Franc Trček. Izpostavlja Estonce, kjer je državljan obveščen vsakič, ko kdo vpogleda v njihov zdravstveni e-karton. Ali bomo tako rešitev imeli, pa je odvisno od pristojnih, ki take rešitve sprejemajo. Vsekakor lahko rečemo, da bi omenjena rešitev zagotavljala precej dober nadzor, ki bi ga vršil pravzaprav kar vsak sam.
Kaj se je od škandala spremenilo
Ali je bil po nadzoru, ki ga je zahtevala Kolar Celarčeva, opravljen še kakšen, smo vprašali UKC Ljubljana in tudi to, kaj so spremenili, da do nepooblaščenega vpogledovanja in uhajanja zdravstvenih podatkov v javnost ne bi več prihajalo.Njihov odgovor: »V UKCL redno izvajamo izobraževanja za zaposlene glede dviga zavedanja pomembnosti varovanja osebnih podatkov. Vsakih 14 dni ima pooblaščena oseba za varstvo osebnih podatkov razpisan odprti termin izobraževanja s tega področja. Poleg tega potekajo izobraževanja po posameznih organizacijskih enotah oziroma kategorijah zaposlenih.« Ta izobraževanja so začeli maja letos.
Ko predsednica zbornice krivi sistem in ne tistih, ki ne spoštujejo pravil
Naj spomnimo, da je ob izbruhu afere svoje povedala tudi predsednica zdravniške zbornice Zdenka Čebašek Travnik. Krivdo je pripisala sistemu in ne zdravnikom in drugemu zdravstvenemu osebju, ki ta sistem uporabljajo in bi morali s podatki ravnati v skladu z zakonodajo.
Na ministrstvu so se takrat ostro odzvali na njene besede in opozorili, da sistem predpostavlja in zahteva moralno in etično ravnanje zaposlenih v zdravstvu. Če tega ni, potem še tako dober sistem ne pomaga.
Naj spomnimo, da je ob izbruhu afere svoje povedala tudi predsednica zdravniške zbornice Zdenka Čebašek Travnik. Krivdo je pripisala sistemu in ne zdravnikom in drugemu zdravstvenemu osebju, ki ta sistem uporabljajo in bi morali s podatki ravnati v skladu z zakonodajo.
Na ministrstvu so se takrat ostro odzvali na njene besede in opozorili, da sistem predpostavlja in zahteva moralno in etično ravnanje zaposlenih v zdravstvu. Če tega ni, potem še tako dober sistem ne pomaga.
