V slovenskih zaporih iščejo skrite talente

LJUBLJANA – Vse se je začelo, ko je inštruktor v kuhinji zapora na Dobu pri enem od obsojencev prepoznal talent. Sledila je prijava na tekmovanje, nadarjeni zapornik pa je na razstavi kulinarične artistike za svoj izdelek prejel častno srebrno priznanje.

Pri tem ne gre le izpostaviti, da je obsojenec dobil priznanje na enem od najstarejših dogodkov slovenskega gostinstva in turizma pri nas – na Gostinsko-turističnem zboru (GTZ) –, ki poteka že od leta 1953 in na katerem sodeluje prek 300 tekmovalcev, ampak je tudi dober znak, da se znotraj zidov slovenskih zaporov odvijajo tudi številne pozitivne zgodbe.

Zapornik, čigar ime javnosti ni znano, je navdušil s sliko Franceta Prešerna, ki jo je izdelal iz različnih semen. Izdeloval jo je v okviru prostoročnih dejavnosti, v zavodu pa je bil izdelan tudi okvir slike.


»Sodelovanje obsojenca na dogodku je pomembno predvsem zaradi pozitivnega sporočila. Obsojenec lahko sodeluje pri aktivnosti, ki ni povezana z zaporom, in mu da občutek, da je lahko uspešen, produktiven, ponosen nase, kar vse pozitivno vpliva na njegovo samopodobo. Hkrati pa tudi širši javnosti sporoča, da so zapori lahko prostor, kjer je besedna zveza 'druga priložnost' še kako pomembna,« so pomembnost ideje o socializaciji zapornika utemeljili pri upravi za izvrševanje kazenskih sankcij (Ursiks).

Obsojenec je sicer v zaporu zaposlen kot kuhar in vsakodnevno pripravlja hrano za ostalih 500 obsojencev. Vsakodnevno se v zaporu speče tudi do 200 kilogramov svežega kruha, ki ga skupaj z inštruktorji kuharji pripravljajo obsojenci.