STRAŠLJIVO

V savni jih je prestrašila kača

Objavljeno 18. junij 2019 22.15 | Posodobljeno 18. junij 2019 22.15 | Piše: Jaroslav Jankovič

V nadstrešku savne v Atlantisu se je zagozdil poldrugi meter dolg plazilec. Kako je progasti gož prišel v Ljubljano, še raziskujejo.

Kačolog Griša Planinc s progastim gožem iz Atlantisa FOTO: Vesna Cafuta
LJUBLJANA – Ljubitelji savne so v soboto ob 13.50 v ljubljanskem Vodnem mestu Atlantis na strehi zunanje rudniške savne opazili kakšnih 25 centimetrov dolg kačji rep. Delavci Atlantisa so nemudoma zavarovali območje in poklicali na pomoč Kačofon, ki deluje v sklopu Herpetološkega društva, ta vam lahko postreže informacije o kačah. Na klic se je odzval kačolog Griša Planinc in s pomočjo delavcev odstranil plazilca z nadstreška.
image
Da primemo nevarnega modrasa, potrebujemo izkušnje in zaščitne rokavice. FOTO: Kačofon

Kot je povedal za Slovenske novice, je šlo za neobičajno kačo za to območje. »Pod pločevinastim nadstreškom je bil progasti gož. Gre za nestrupeno kačo iz družine gožev, ki navadno zraste do 260 centimetrov, izjemoma lahko še nekoliko več.«

Kača pod nadstreškom Atlantisa, ki se je zagozdila med pločevino, je bila dolga približno meter in pol. Planinc jo je pridržal za rep, medtem ko so delavci rahlo dvignili pločevino, in kača je bila rešena oziroma odstranjena.
Da se zavleče v nadstrešek, kjer je v teh dneh zelo toplo, ni nič nenavadnega.
image
Ugriz nestrupene kače FOTO: Kačofon

Bolj presenetljivo je, da se je sredi Ljubljane znašel progasti gož, ki živi v Grčiji, Dalmaciji, v Italiji do Firenc, pri nas pa zgolj na Obali.
»Tako daleč se ni mogla priplaziti, saj kače ne delajo večjih razdalj.«
Večja je verjetnost, da se je v Ljubljani znašla kot slepi potnik ali pa jo je kdo pripeljal in potem izgubil, izpustil ...
 

V Ljubljano v podvozju avtomobila


»Pred leti smo v Ljubljani že naleteli na progastega goža. V prestolnico je zašel z družino, ki se je z avtomobilom vrnila z morja, zvečer pa je v garaži po tleh lezla kača. Verjetno je pripotovala v podvozju avtomobila.«
Tistega progastega goža so lepo sprejeli v ljubljanskem živalskem vrtu, zdaj pa so nekoliko poostrili pravila in ne morejo več sprejemati živali brez ustrezne dokumentacije.
image
Območje razširjenosti progastega goža, v Ljubljani ne živi. FOTO: Iucn

Zakaj ne nazaj v naravo? »Žival bi bila lahko prenašalka bolezni, ki bi v populaciji pri nas povzročila množičen pogin. Pred morebitnim izpustom jo bo torej moral dobro pregledati veterinar,« nam je pojasnil Planinc.
Sicer je progasti gož nestrupena kača, ki svoj plen, v glavnem miši in druge male sesalce, požre, večji plen, denimo podgano, pa ovije in stisne, preden jo pohrusta.
 

Navadni gad v gorah, modras v nižini


Kače se praviloma vsi bojimo, saj gre za tiho, nepredvidljivo in, če je strupenjača, nevarno bitje.
Kot je povedal Planinc, od osamosvojitve v Sloveniji k sreči nismo imeli smrtnega primera zaradi ugriza navadnega gada ali modrasa, ki sta naši najpogostejši strupeni kači. »Njuna strupa se po učinku nekoliko razlikujeta, zato ju je težko primerjati,« dodaja.
Ob morebitnem ugrizu kačo fotografirajmo ali pa si jo dobro oglejmo, saj bo podatek o vrsti, ki nas je ugriznila, zdravnikom v veliko pomoč.


Sicer je modras, ki je nekoliko večji od navadnega gada in ima cikcakast vzorec na hrbtu ter na konici gobčka značilen prifrknjen rožiček, najbolj strupena kača Evrope.
Medtem ko je navadni gad recimo temu višinska kača in živi pretežno na Notranjskem in na Gorenjskem, modras živi povsod drugod po nižinah razen na severovzhodu države.
 

Kaj storiti, če srečamo kačo?


Modras je najbolj strupena kača v Evropi, a kot pravi strokovnjak, ni napadalen, ampak bo ugriznil le, če ga pohodimo, pomotoma primemo, sicer pa se umakne.

Če nas ugrizne, bosta na koži ostali luknjici v razmiku okrog enega centimetra. Rane ne izžigamo ali sesamo in ne delamo prevez, ampak jo le sterilno pokrijemo in pokličemo prvo pomoč. Ker bo roka, noga.... okoli ugriza močno zatekla, takoj snamemo prstan, zapestnico, okrasne trakove, čevlje in tesno obleko. Na predelu ugriza bomo čutili bolečino. Pogosto se lahko pojavijo slabost, bruhanje, driska, znojenje in tresavica ter hitro bitje srca. Okoli ugriza bo koža pomodrela.
260
centimetrov je lahko dolg progasti gož.


Če nas ugrizne modras ali gad, moramo mirovati do prihoda reševalcev, ne pijemo alkohola, del telesa, kamor nas je ugriznila kača, pa, če je le mogoče, namestimo nižje od srca. Ugriz omenjenih strupenjač za zdravega odraslega človeka ni smrtno nevaren, drugače pa je pri otrocih in slabotnih, obolelih in starejših. Smrtni odmerek za 75 kilogramov težko osebo je tako pri gadu kot modrasu 75 mg strupa. Za primerjavo, strup kobre ali klopotače je kar 14-krat močnejši, smrtni odmerek njunega strupa za človeka je 5 mg.
Varnost na prvem mestu
»Tovrsten dogodek se je v Atlantisu pripetil prvič in poudariti moramo, da obiskovalci v nobenem trenutku niso bili ogroženi. V Vodnem mestu Atlantis je varnost največjega pomena in tudi v tem primeru so zaposleni reagirali hitro in v najkrajšem možnem času poskrbeli za razplet,« pa so za 24ur.com povedali v Atlantisu.


Najbolj nevarni so ugrizi v vrat, glavo, bližino srca in neposredno v glavno žilo. 
Deli s prijatelji