V pregretih vodah lahko preživi le ameriška postrv

Objavljeno 08. december 2019 11.06 | Posodobljeno 08. december 2019 11.06 | Piše: Janez Petkovšek

Novoletna poslanica lovcev: z interventnimi odstreli delamo medvedjo uslugo predvsem medvedom.

Skupna tiskovna konferenca vodstev Ribiške in Lovske zveze Slovenije FOTO: JANEZ PETKOVŠEK
»Razočaran sem, ker se je upravljanje zveri preselilo v politiko in ker je postalo to politično in ne strokovno vprašanje. In s takim početjem delamo medvedjo uslugo prav medvedom.« To je na skupni novoletni tiskovni konferenci Lovske zveze Slovenije (LZS) in Ribiške zveze Slovenije (RZS) na turistični ladjici, ki sicer vozi turiste po Ljubljanici, o problemu upravljanja zveri v Sloveniji med drugim povedal predsednik LZS Vlado Bradač.

image
Divji prašiči FOTO: JOŽE SUHADOLNIK
Okoljskemu ministru Simonu Zajcu in kmetijski ministrici Aleksandri Pivec je dal vedeti, da je treba upravljanje medveda (pa tudi volka) znova vrniti stroki in lovcem, ne pa da vprašanje medvedove (pre)številnosti rešujejo z interventnimi zakoni in odstreli mimo rednih vsakoletnih lovskih načrtov za posamezno zver. Obenem je opozoril, da je šakal zgodba, ki prihaja. Njegov vpliv na vse nižji stalež srnjadi in jelenjadi je po posameznih lovskih okoliših že tako opazen, da bo treba čim prej doreči, kako ga bomo od prihodnjega leta upravljali oziroma kolikšen odstrel bo primeren za ohranjanje njegove vzdržne populacije. To, da so ga letos zakonsko uvrstili med lovno divjad in da je bilo določeno triletno prehodno obdobje, ko naj bi država plačevala odškodnine za škodo, ki jo bo na drobnici in divjadi povzročal šakal, namreč ni dovolj.

Na vprašanje, kolikšen odstrel je predviden za leto 2020, nismo dobili odgovora. Izvedeli smo le, da pri nas zadnje leto opazijo približno 15 šakalov na dan (na Poljskem enako število v vsem letu) in da naj bi izmed 1000 šakalov prihodnje leto dovolili odstrel od 100 do 200 primerkov. Letni načrt pa da mora biti narejen do pomladi prihodnjega leta, drugače bomo spet prepozni, saj se lovna doba začne že 1. julija.

100–200 šakalov naj bi bil dovoljeni odstrel prihodnje leto.

Direktor LZS Srečko Žerjav pa je opozoril na problem afriške prašičje kuge. Na Češkem, kjer je ni več, jih je njeno iztrebljenje stalo več deset milijonov evrov; z žično ograjo so morali zapreti območje, veliko kar 20 kvadratnih kilometrov, okoli njega pa razglasiti še okuženo območje, v katerem so dovolili odstrel divjih prašičev celo z dušilci zvoka in nočnimi daljnogledi. Bolezen, ki jo imajo v Srbiji, na Madžarskem, v Bolgariji, prišla pa je tudi do Poljske in Nemčije, največje evropske proizvajalke prašičev, bo zanesljivo prišla tudi k nam, saj je dovolj le en s tem virusom okužen odvržen sendvič, ki ga zatem poje divja svinja. Glede na to, da smo tranzitna država, je to le vprašanje časa, in če se ne bomo pripravili, bo zelo hudo.

Na Češkem je iztrebljenje afriške prašičje kuge s karanteno in popolnim odstrelom živali stalo več deset milijonov evrov.

Med glavnimi ribiškimi problemi so še vedno ribojede ptice in živali (bela in siva čaplja, raca žagarica in vidra), ki desetkajo ribogojnice in gojitvene potoke, dovoljen letni uplen 139 kormoranov pa je ukrep, ki pomaga le za silo. Dejstvo je tudi, da država že deset let zamuja pri pripravi sodobnejših ribolovnih gojitvenih načrtov. Zaradi klimatskih sprememb so ocene ribjega staleža pred desetletjem že zastarele, saj med drugim ne upoštevajo, da so se zaradi pregrevanja vode salmonidi (potočna postrv, lipan) začeli umikati vse višje in da jih je v pregrete vode nesmiselno vlagati še naprej, če vemo, da v takih vodah lahko preživi le ameriška postrv. Čeprav so v RZS veseli, da je država ustavila načrt gradnje hidroelektrarn na Muri, pa ribiče skrbi, ali bo enako storila tudi na območju Ljubljane in drugod po Srednji Savi, saj je to najboljši habitat za zaščitenega sulca.
Deli s prijatelji