POLICIJSKE INTERVENCIJE

V policijskem posredovanju najmanj dva mrtva na leto

Objavljeno 22. april 2019 18.15 | Posodobljeno 22. april 2019 18.15 | Piše: Tomica Šuljić

Nedavna smrt ugrabitelja avtobusa ni osamljen primer ob intervencijah. Večinoma gre za zdravstvene zaplete, tudi v povezavi z drogami.

Strokovnih prijemov so deležni tudi neposlušni navijači. FOTO: Marko Feist
LJUBLJANA – V Sloveniji niso le redki oziroma izjemni primeri, ko kdo ugrabi avtobus, ampak tudi tisti, ko med posredovanjem policistov kdo umre. Nedavni dogodek – ko je pokojni Primož Zupan ugrabil avtobus v bližini ljubljanske Drame – se je v manj kot letu že drugič končal s smrtjo po policijski intervenciji.
image
Strokovnih prijemov so deležni tudi neposlušni navijači. FOTO: Marko Feist

Toda v resnici so redke oziroma izjemne tudi okoliščine, ki so se v posamičnih primerih končale s smrtjo aretirancev.
 

Policisti brez krivde


V primeru lani preminulega Darka Kesaka iz okolice Maribora je preiskovanje okoliščin njegove smrti trajalo več mesecev: na koncu specializirano državno tožilstvo (SDT) ni našlo razlogov za uvedbo kazenskega postopka proti policistoma, ki sta lani prišla prva na kraj intervencije in uporabila prisilna sredstva, Kesak pa je izgubil zavest ter umrl.

»Zastoj bi bilo možno povezati s sumom o zaužitju več ali večje količine prepovedanih drog. Dosedanje ugotovitve kriminalistov tujo krivdo kot vzrok smrti izključujejo,« so lani navajali policisti v prvih izjavah. To so pozneje ugotovili tudi ljubljanski preiskovalci SDT; pokojnikova sestra pa nikoli ni verjela policijski različici zgodbe: »Seveda hočemo resnico. Resnico, da moj brat ni bil drogeraš in kriminalec.« Pot pa je lahko zelo težka, a neuspešna.

To so na svoji koži spoznali svojci Sama Pibernika, ki je preminil v policijski akciji daljnega leta 2000. Med hišno preiskavo ni upošteval ukazov policistov, ampak je poskušal s hodnika uiti v stanovanje, zaščiteno s protivlomnimi vrati. Policisti so uporabili prisilna sredstva, Samo pa je dobil akutni napad astme, ki sta ga sprožila fizični in emocionalni napor ob aretaciji, kar je na koncu privedlo do njegove smrti.
image
Avstrijski državljan se je leta 2012 ustavil pod kamionom brez poškodb, a zatem vseeno umrl. FOTO: PU Murska Sobota

Pravde družine pokojnika na sodiščih so se vlekle poldrugo desetletje, na koncu pa je država dokazala, da so policisti ravnali v skladu s svojimi zakonskimi pristojnostmi in uporabili dovoljeno prisilo, kot je bila najmanjša možna. »Smrt je nastopila zaradi hudega astmatičnega napada, ki se je zgodil neodvisno od ravnanja policistov,« so takrat pojasnili na pravobranilstvu.

Podobno so policisti zakonito uporabili prisilna sredstva novembra 2012, ko so zaustavili avstrijskega državljana Oliverja D., ta je nato v bolnišnici umrl zaradi alergijske reakcije. »Pristojno državno tožilstvo pa je ugotovilo, da ni podan utemeljen sum, da so policisti storili kaznivo dejanje,« epilog navaja Vesna Drole z Generalne policijske uprave.
 

Najprej opozorilo


Policijska evidenca je sicer drugačna od zgoraj opisane; v zadnjih desetih letih so tri osebe umrle zaradi uporabe prisilnih sredstev, navaja Droletova: »Šlo je za posledice uporabe strelnega orožja v letih 2009, 2015 in 2016.« Tako za druge primere smrti oseb v policijskih postopkih ne vodijo evidenc, a ugotavljajo, da jih je od dve do tri na leto.
image
Darko Kesak je preminil, njegovi svojci nimajo miru. FOTO: Facebook

Gre za primere, ko osebe storijo samomor v policijskih postopkih (na primer na kraju interveniranja) ali ko se pri tistih, zoper katere so policisti uporabili (milejša) prisilna sredstva (plinski razpršilec, telesno silo oziroma strokovne prijeme ali sredstva za vklepanje in vezanje), pozneje med postopkom pojavijo zdravstvene težave in človek umre. Droletova dodaja: »Pri takšnih primerih gre najpogosteje za povezavo zlorabe prepovedanih drog oseb v policijskih postopkih, različnih delirijev (npr. delirij razburjenosti) z uporabo prisilnih sredstev.«
image
Ugrabitev avtobusa se je končala z mrtvim. FOTO: arhiv Dela

Postopki so po zagotovilih policije izpeljani v skladu z načelom sorazmernosti in poskušajo najprej ogrožanje odvrniti z »uporabo milejših pooblastil, kot sta ukazovanje in opozarjanje«, pojasnjujejo na Generalni policijski upravi. Posledic, ki jih lahko (za)čutijo posamezniki, ki ne upoštevajo navodil policije, je precej – odvisno od namena in vrste strokovnega policijskega prijema. »Tako na primer pri vzvodnih prijemih lahko pride do vzvoda na prste, zapestje, komolec, koleno ali drug del telesa osebe,« navaja Droletova.
3
so v zadnjih 10 letih umrli pod policijskimi streli.


Nato obstajajo strokovni prijemi z neposredno uporabo telesne sile (kot prijem za roke) pa tudi strokovni prijemi na vratu oziroma okoli vratu. Kljub dejstvu, da so policisti usposobljeni za izvajanje temeljnih postopkov oživljanja, vam morda ne bodo več mogli pomagati. Kot radi rečejo policisti ob drugih priložnostih, bi lahko zapisali tudi zdaj – priporoča se samozaščitno ravnanje. 
Deli s prijatelji