PASJI DVOREC
V Pasjem dvorcu smejo psi celo v kuhinjo
V butičnem hotelu na Škofljici se psi lahko brez omejitev sprehajajo po vseh prostorih, pred njimi pa nista varni niti oskrbnikovi spalnici.
Odpri galerijo
Tri whippetke so v dvorcu glavne.
»Pasji dvorec je butični hotel po meri psov,« so besede, s katerimi najkrajše svoj hotel za vse vrste psov na Škofljici, ki je odprt skoraj dve leti, opišeta njegova oskrbnika Marta Jakomin in Andrej Kerpan.
Ob obisku nedavno popolnoma prenovljenega dvorca takoj postane jasno, zakaj taka trditev. Zasnovan je kot družinski model, namenjen pa predvsem mestnim kužkom, vajenim bivanja v stanovanju ali hiši v okviru svoje družine. Pasji gostje se tu počutijo kot doma. Prosto se lahko gibajo po prostorih, počivajo ali spijo na njim namenjenih udobnih foteljih, kavčih, ležiščih, blazinah in pregrinjalih. Kakšen manjši privilegiranec/ka pa si včasih izbori prostor tudi v Martini ali Andrejevi postelji.
Prav tako je v začelju hiše samo njim namenjen približno tisoč kvadratnih metrov velik ograjen vrt z asfaltno ploščadjo, travnikom z igrali (poleti tudi z bazenom) ter s hribčkom za tekanje in skrivanje v grmovju. Približno sto kvadratnih metrov meri še ločen, ograjen pritlični atrij, namenjen manjšim psom ali pa tudi večjim posameznikom, ki potrebujejo več miru. Pokrita terasa, velika 50 kvadratnih metrov, pa je priljubljena točka za martinčkanje ob sončnih dneh in zavetje v deževnih. Kletko imajo le za primere, ko je treba psa zaradi njegove in varnosti drugih psov izolirati (to zahteva tudi zakonska norma), ali pa zato, ker so nekateri navajeni nanjo in jim daje zasebni prostor.
Marta Jakomin je povedala, da sta z Andrejem Kerpanom registrirana za oskrbo desetih psov, čeprav bi jih lahko glede na prostorske standarde in število oskrbnikov imela tudi dvajset. Ker sta hotela imeti hotel, v katerem bi se lahko kosmatincem posvetila v popolnosti, se za več dnevnih, tedenskih in celo mesečnih pasjih gostov nista odločila. Še sploh, ker ima Andrej v hiši tri svoje pse pasme whippet. Med temi malimi angleškimi hrti ima glavno besedo devetletna Tita, sledi ji petletna Bilbi, najmlajša pa je njena potomka dveletna Frida.
Pri ureditvi sta razmišljala predvsem o tem, v kakšno okolje in oskrbo bi dala svoje pse, če bi bilo treba. Med obiskom sta razložila, da sta kot oskrbnika glavna seveda onadva, v veliko pomoč pri vzpostavljanju reda in discipline pa so jima prav domače tri dame. Najstarejša Tita je glavna pri izreku dobrodošlice starejšim psom, Bilbi poskrbi za odrasle, Frida pa za mladiče in pubertetnike. V svojem jeziku jim razložijo hišni red. Vznemirjenje in lajanje ob prihodu in odhodu katerega od gostov zelo različnih pasem in velikosti traja le kakšno minuto, toliko, da se spoznajo.
Potem se umirijo in razigrano tekajo po vrtu. Nekateri se skupaj igrajo, nekateri se le tolerirajo, drugi so spet raje sami. Vsak pa si lahko svoj prostor poišče na prostornem hodniku, v kateri od sob ali celo v kuhinji. Na voljo jim je prek 15 ležišč, mnogi jih menjajo po večkrat na dan.
Ker se psi vse zmenijo med seboj, Marta in Andrej v njihova morebitna nesoglasja posegata le v nujnih primerih, sicer za to poskrbi trojica hrtov. Najbolj sta pozorna ob prihodih novincev, saj je marsikateri pes, ko je prvič brez svojega skrbnika, malce negotov. Konfliktnih situacij je malo, saj vsem lastnikom že na spoznavnem obisku povesta, da agresivnih psov ne sprejemata. Lastnike teh raje napotita na strokovnjake, ki se ukvarjajo s tem in s katerimi odlično sodelujeta. Le tako lahko omogočita drugim psom prijetno bivanje v dvorcu.
Tudi hranjenje poteka v ločenih prostorih, da se tako izognejo morebitnim konfliktom (vsak ima tudi svojo omaro z lastno hrano). Kljub luksuzu v dvorcu večina kosmatincev najbolj uživa, kadar jih Andrej ob lepem vremenu odpelje na sprehod na Ljubljansko barje, kjer po dogovoru z Lovsko družino Škofljica smejo tekati brez povodca. Ker je tudi priznani mednarodni strokovnjak za coursing (tekmovalni tek čez drn in strn za vabo na vrvi), ob koncu tedna na Barju organizira rekreativni tek za umetno vabo.
Namenjen je vsem pasmam, kar je novost pri nas. Mestni kužki namreč nimajo več veliko možnosti za prosto tekanje naokrog, saj je v mestnih parkih obvezno sprehajanje na povodcu. Seveda je tek namenjen tudi tekmovalnim psom in hitrim tekačem, za katere organizira dodatne treninge po dogovoru. S tekom se razreši marsikateri vedenjski problem, saj psi niso več zdolgočaseni. Zato dobro sodelujeta tudi s pasjimi šolami.
Prvi psi se običajno zbudijo med 6. in 7. uro, med 8. in 9. uro jih nahranita. Sledijo sprehodi, naenkrat le s po dvema ali tremi psi, nato je na vrsti počitek, zatem igralne urice. Večerja je med 18. in 19. uro. Najpozneje do takrat naj bi po svoje ljubljence prišli tudi lastniki, ki jih imajo v dnevnem varstvu, saj bi sicer vsak prihod in odhod motil tiste pse, ki pri njih ostajajo čez noč. Prihode psov v oskrbo je treba napovedati, saj jih pri sebi ne želita imeti preveč.
Ker življenje ni črno-belo, vzameta tudi kakšnega nenapovedanega, če je to mogoče. Pozimi sprejmeta do šest oskrbovancev, poleti, ko so psi veliko zunaj, pa jih lahko oskrbujeta deset.
Med našim obiskom je šest, občasno celo sedem psov nenehno razposajeno tekalo po hiši, tako da je med ogledom sob s kuhinjske mize izginilo nekaj piškotov, ki so mi jih ponudili.
Na vprašanje, kdaj si lahko odpočijeta v tem vrvežu, je Marta odvrnila, da je v psihološkem smislu delo res naporno, saj si nenehno na preži, vsa romantika pa se konča pri čiščenju za psi. Dopusta tako rekoč ni, saj psi ne smejo biti nikoli sami. Včasih jima pomaga kakšen vaditelj, ker je Andrej kot mednarodni kinološki sodnik velikokrat odsoten, saj sodi na razstavah in tekmah po vsej Evropi.
Jakominova in Kerpan sta prepričana, da sta s svojim pristopom in obliko za tiste, ki nočejo klasičnega hotela z večjim številom psov in njihovega zapiranja v kletke, našla tržno nišo. Storitev je dražja, a je vredno plačati nekaj evrov več, ko veš, da tvoj pes tudi uživa, ko si na počitnicah. Popusti veljajo le za tiste, ki pse predajo v oskrbo za več kot teden dni. Sicer pa pri njih največ štirinožcev preživi po več dni, dnevnih je malo, nekateri pa so pri njih celo po tri tedne in več.
Med stalnimi strankami je največ poslovnežev, ki veliko potujejo, s psom pa ne želijo obremenjevati sorodnikov ali prijateljev. Doslej še niso imeli težav s hujšimi poškodbami. Za take primere pa seveda pokličejo veterinarja.
V Pasjem dvorcu oskrbnika načrtujeta predavanja in svetovanja, organizirati pa nameravata še delavnice za skupinsko in/ali individualno pripravo psov za razstave, praznovanja pasjih rojstnih dni ali druženja posameznih pasem. Ker imajo veliko stalnih strank, so v igri tudi srečanja lastnikov pasjih gostov.
Za kužke, vajene udobja
Ob obisku nedavno popolnoma prenovljenega dvorca takoj postane jasno, zakaj taka trditev. Zasnovan je kot družinski model, namenjen pa predvsem mestnim kužkom, vajenim bivanja v stanovanju ali hiši v okviru svoje družine. Pasji gostje se tu počutijo kot doma. Prosto se lahko gibajo po prostorih, počivajo ali spijo na njim namenjenih udobnih foteljih, kavčih, ležiščih, blazinah in pregrinjalih. Kakšen manjši privilegiranec/ka pa si včasih izbori prostor tudi v Martini ali Andrejevi postelji.
Igrišče z vrtom za divjanje in zabavo
Prav tako je v začelju hiše samo njim namenjen približno tisoč kvadratnih metrov velik ograjen vrt z asfaltno ploščadjo, travnikom z igrali (poleti tudi z bazenom) ter s hribčkom za tekanje in skrivanje v grmovju. Približno sto kvadratnih metrov meri še ločen, ograjen pritlični atrij, namenjen manjšim psom ali pa tudi večjim posameznikom, ki potrebujejo več miru. Pokrita terasa, velika 50 kvadratnih metrov, pa je priljubljena točka za martinčkanje ob sončnih dneh in zavetje v deževnih. Kletko imajo le za primere, ko je treba psa zaradi njegove in varnosti drugih psov izolirati (to zahteva tudi zakonska norma), ali pa zato, ker so nekateri navajeni nanjo in jim daje zasebni prostor.
Hišni red
Marta Jakomin je povedala, da sta z Andrejem Kerpanom registrirana za oskrbo desetih psov, čeprav bi jih lahko glede na prostorske standarde in število oskrbnikov imela tudi dvajset. Ker sta hotela imeti hotel, v katerem bi se lahko kosmatincem posvetila v popolnosti, se za več dnevnih, tedenskih in celo mesečnih pasjih gostov nista odločila. Še sploh, ker ima Andrej v hiši tri svoje pse pasme whippet. Med temi malimi angleškimi hrti ima glavno besedo devetletna Tita, sledi ji petletna Bilbi, najmlajša pa je njena potomka dveletna Frida.
Lepotec najbolj uživa na velikem vrtu.
Pri ureditvi sta razmišljala predvsem o tem, v kakšno okolje in oskrbo bi dala svoje pse, če bi bilo treba. Med obiskom sta razložila, da sta kot oskrbnika glavna seveda onadva, v veliko pomoč pri vzpostavljanju reda in discipline pa so jima prav domače tri dame. Najstarejša Tita je glavna pri izreku dobrodošlice starejšim psom, Bilbi poskrbi za odrasle, Frida pa za mladiče in pubertetnike. V svojem jeziku jim razložijo hišni red. Vznemirjenje in lajanje ob prihodu in odhodu katerega od gostov zelo različnih pasem in velikosti traja le kakšno minuto, toliko, da se spoznajo.
Ograjeni atrij
Potem se umirijo in razigrano tekajo po vrtu. Nekateri se skupaj igrajo, nekateri se le tolerirajo, drugi so spet raje sami. Vsak pa si lahko svoj prostor poišče na prostornem hodniku, v kateri od sob ali celo v kuhinji. Na voljo jim je prek 15 ležišč, mnogi jih menjajo po večkrat na dan.
Odnosi med psi
Ker se psi vse zmenijo med seboj, Marta in Andrej v njihova morebitna nesoglasja posegata le v nujnih primerih, sicer za to poskrbi trojica hrtov. Najbolj sta pozorna ob prihodih novincev, saj je marsikateri pes, ko je prvič brez svojega skrbnika, malce negotov. Konfliktnih situacij je malo, saj vsem lastnikom že na spoznavnem obisku povesta, da agresivnih psov ne sprejemata. Lastnike teh raje napotita na strokovnjake, ki se ukvarjajo s tem in s katerimi odlično sodelujeta. Le tako lahko omogočita drugim psom prijetno bivanje v dvorcu.
Marta Jakomin in Andrej Kerpan s psi na verandi FOTOGRAFIJE: JANEZ PETKOVŠEK
Tudi hranjenje poteka v ločenih prostorih, da se tako izognejo morebitnim konfliktom (vsak ima tudi svojo omaro z lastno hrano). Kljub luksuzu v dvorcu večina kosmatincev najbolj uživa, kadar jih Andrej ob lepem vremenu odpelje na sprehod na Ljubljansko barje, kjer po dogovoru z Lovsko družino Škofljica smejo tekati brez povodca. Ker je tudi priznani mednarodni strokovnjak za coursing (tekmovalni tek čez drn in strn za vabo na vrvi), ob koncu tedna na Barju organizira rekreativni tek za umetno vabo.
Terryjeva zgodbaMed številnimi psi, ki so doslej za krajši ali daljši čas gostovali v Pasjem dvorcu, Jakominova izpostavlja mešanca Terryja. Ta osemletni lepotec s prekrasno dušo in nesrečnim življenjem je bil kar petkrat vrnjen v zavetišče, nazadnje je tam preživel leto in pol. Zato ni čudno, da je bil zelo nezaupljiv. Zdaj ga je posvojil znanstvenik iz Anglije, ki pri nas živi, a kot strokovnjak večkrat potuje, zato je Terry v dvorcu pogosto v daljši oskrbi. Vsakič, ko ga preda, Anglež reče, da pes prihaja v wellness, ker ga tako razvajata. V pol leta, odkar je njun gost, sta mu z veliko potrpljenja, znanja in predvsem ljubezni vrnila vero v ljudi ter mu tudi s tem omogočila, da preživi lepo jesen življenja skupaj s svojim skrbnikom.
Namenjen je vsem pasmam, kar je novost pri nas. Mestni kužki namreč nimajo več veliko možnosti za prosto tekanje naokrog, saj je v mestnih parkih obvezno sprehajanje na povodcu. Seveda je tek namenjen tudi tekmovalnim psom in hitrim tekačem, za katere organizira dodatne treninge po dogovoru. S tekom se razreši marsikateri vedenjski problem, saj psi niso več zdolgočaseni. Zato dobro sodelujeta tudi s pasjimi šolami.
Stresno, a prijetno
Prvi psi se običajno zbudijo med 6. in 7. uro, med 8. in 9. uro jih nahranita. Sledijo sprehodi, naenkrat le s po dvema ali tremi psi, nato je na vrsti počitek, zatem igralne urice. Večerja je med 18. in 19. uro. Najpozneje do takrat naj bi po svoje ljubljence prišli tudi lastniki, ki jih imajo v dnevnem varstvu, saj bi sicer vsak prihod in odhod motil tiste pse, ki pri njih ostajajo čez noč. Prihode psov v oskrbo je treba napovedati, saj jih pri sebi ne želita imeti preveč.
Ker življenje ni črno-belo, vzameta tudi kakšnega nenapovedanega, če je to mogoče. Pozimi sprejmeta do šest oskrbovancev, poleti, ko so psi veliko zunaj, pa jih lahko oskrbujeta deset.
Med našim obiskom je šest, občasno celo sedem psov nenehno razposajeno tekalo po hiši, tako da je med ogledom sob s kuhinjske mize izginilo nekaj piškotov, ki so mi jih ponudili.
Osebna izkaznica oskrbnikovMarta Jakomin je t. i. pasja mati že 45 let. Pred nekaj leti je začutila, da je delo ekonomistke ne zapolnjuje. Po spletu okoliščin je v hiši na Škofljici najprej v varstvo vzela prijaznega mešanca Budo, pred dvema letoma pa jo je na prijateljičino pobudo preuredila v Center za dobro počutje živali in ljudi. V njem zdaj skrbi za vso infrastrukturo in razvajanje psov. Prepričana je, da je to delo za njeno dušo, ki ga namerava z veseljem opravljati do smrti. Za stroko skrbi Andrej Kerpan, ki se s kosmatinci ukvarja že 30 let. S prelepim irskim volčjim hrtom je začel hoditi na razstave in leta 1996 je na eni od njih zmagal. Njegov pes je bil prvi in edini, ki se je v Sloveniji lahko ponašal z nazivom svetovni prvak v lepoti. Ko se je preselil v središče Ljubljane, tako velikega psa ni imel kje sprehajati in leta 2008 se je odločil za manjše whippete. Ker so odlični tekači, jih je začel trenirati v coursingu in Bilbi je leta 2015 postala prva slovenska evropska prvakinja (v Helsinkih).
Na vprašanje, kdaj si lahko odpočijeta v tem vrvežu, je Marta odvrnila, da je v psihološkem smislu delo res naporno, saj si nenehno na preži, vsa romantika pa se konča pri čiščenju za psi. Dopusta tako rekoč ni, saj psi ne smejo biti nikoli sami. Včasih jima pomaga kakšen vaditelj, ker je Andrej kot mednarodni kinološki sodnik velikokrat odsoten, saj sodi na razstavah in tekmah po vsej Evropi.
Načrti za prihodnost
Jakominova in Kerpan sta prepričana, da sta s svojim pristopom in obliko za tiste, ki nočejo klasičnega hotela z večjim številom psov in njihovega zapiranja v kletke, našla tržno nišo. Storitev je dražja, a je vredno plačati nekaj evrov več, ko veš, da tvoj pes tudi uživa, ko si na počitnicah. Popusti veljajo le za tiste, ki pse predajo v oskrbo za več kot teden dni. Sicer pa pri njih največ štirinožcev preživi po več dni, dnevnih je malo, nekateri pa so pri njih celo po tri tedne in več.
Med stalnimi strankami je največ poslovnežev, ki veliko potujejo, s psom pa ne želijo obremenjevati sorodnikov ali prijateljev. Doslej še niso imeli težav s hujšimi poškodbami. Za take primere pa seveda pokličejo veterinarja.
10
psov lahko v oskrbo sprejme Pasji dvorec na Škofljici
psov lahko v oskrbo sprejme Pasji dvorec na Škofljici
V Pasjem dvorcu oskrbnika načrtujeta predavanja in svetovanja, organizirati pa nameravata še delavnice za skupinsko in/ali individualno pripravo psov za razstave, praznovanja pasjih rojstnih dni ali druženja posameznih pasem. Ker imajo veliko stalnih strank, so v igri tudi srečanja lastnikov pasjih gostov.
