DRUGA VIOLINA
V gostilni dobrih zgodb strežejo tudi predsednike
V Drugi violini so ponosni na vse, kar so dosegli v šestih letih.
Odpri galerijo
Nekoliko kislo vreme ni prav nič pokvarilo odličnega razpoloženja.
LJUBLJANA – Gostilna dobrih zgodb, Druga violina, v kateri delajo posamezniki s posebnimi potrebami, je včeraj praznovala že 6. rojstni dan. Tudi letos ga je proslavila s pestrim programom za otroke in odrasle, ki je trajal od jutra do večera. Letošnja rdeča nit je bil Krajinski park Barje, zato je bilo v tem duhu okrašeno prizorišče dogajanja v Stari Ljubljani. Vrhunec dneva je bil razrez torte velikanke ob 18. uri, rajanje pa je trajalo vse do polnoči.
Po šestih letih je lahko ekipa, ki si je zamislila in izpeljala idejo o gostilni, ki bi pomagala vključevati v družbo ljudi s posebnimi potrebami, upravičeno ponosna na vse, kar so dosegli tako na ravni posameznika kot družbe. »Naši varovanci so v teh letih pridobili ogromno delovnih izkušenj. Nekateri zaposleni delajo že popolnoma samostojno in zdaj vključujemo še nove, mlajše varovance,« nam je zaupala direktorica CUDV Dolfke Boštjančič dr. Valerija Bužan. »Ideja je bila pripraviti kakovostno storitev za domače in tuje goste in vključevati ljudi s posebnimi potrebami v ta dela,« poudarja. Da je uspelo tudi prvo, pričajo odlične kritike na spletnem portalu trip adviser, kjer se gostilna uvršča med 10. in 25. mestom na lestvici, ter število strank, ki se iz leta v leto veča. Zgodba Druge violine je spodbudila nastanek podobnih projektov še drugod in tako ima denimo danes Center Janeza Levca za otroke in mlade s posebnimi potrebami svojo pekarno, v Radovljici v Vili Podvin pa delata dva njihova varovanca. »Z Drugo violino smo pokazali, da je ljudi s posebnimi potrebami mogoče vključiti v družbo. Pa tudi kako je treba delati, saj rezultati niso hitri,« poudarja.
Zgodb, ob katerih postane človeku toplo pri srcu, v gostilni Druga violina ne manjka.
»Blaž Kužnik je fant z downovim sindromom, ki je pri nas že vsa leta. Je Ljubljančan, živi v Vižmarjih, in bil je eden prvih, ki so začeli tukaj delati. Ker je hotel biti enak drugim natakarjem, je izrazil željo, da bi se vrnil v šolo, da bi se učil pisati in računati. Po zaslugi stalnega stika s strankami je postal bolj samozavesten. Našim varovancem izkušnja dela omogoči, da se počutijo enakovredni vsem drugim. Po drugi strani smo s tem, ko smo omogočili delo njihovim otrokom, pokazali tudi družinam, ki se srečujejo s tem, da imajo otroka s posebnimi potrebami, da ni potrebno, da ti otroci delajo le v zaščitenih okoljih enostavna dela, ampak da so lahko del družbe in da jih ta tudi sprejme. Moram reči, da so se starši sprva bali, kako bodo njihove otroke sprejeli gostje, toda v vseh teh letih nismo imeli niti ene slabe izkušnje. Nobenega gosta, ki bi vstal, ne da bi pojedel, ko bi videl osebo s posebnimi potrebami,« poudarja Bužanova. Z lani sprejetim zakonom o socialni vključenosti bodo varovanci najverjetneje lahko kmalu sklenili pogodbo o zaposlitvi in dobivali plačo, ne več samo nagrado kot do zdaj, ko bi, če bi jih zaposlili, izgubili invalidnino. »Veseli smo, da smo našim politikom pokazali, da se da ljudi s posebnimi potrebami na takšen način vključevati.«
V Drugi violini so imeli v šestih letih, odkar obstajajo, številne ugledne goste. Obiskali so jih predsednica Malte, žena turškega predsednika Emine Erdogan, žena predsednika Georgie Maka Chichua ter dva predsednika Slovenije, Danilo Türk in Borut Pahor. »To pomeni za naše zaposlene neposredni stik z ljudmi, ki jih sicer gledamo po televiziji. Za starše je dejstvo, da lahko njihov sin ali hči streže predsednika države, potrditev, da smo vsi enaki in da lahko človek, ki ima težave v duševnem razvoju, enakovredno streže tudi visokim gostom,« sklene direktorica.
»Poleg sem že od začetka, v torek je bilo točno šest let, kar sem predavala prvim zaposlenim o poslovnem bontonu. In lepo je videti, kako smo napredovali v teh šestih letih in kako so nas ljudje posvojili. Uspešni smo na sedmih turistično-kulinaričnih poteh po Ljubljani, na različnih področjih. Ne želimo le pokazati, kaj zmoremo, ampak želimo biti tudi del kakovostne ponudbe. Druga violina je dokaz, da ni res, da Slovenci ne sprejemamo drugačnosti. Najpomembnejše pa je, da naši varovanci radi hodijo v službo,« doda Tea Finžgar Plavčak, knjižničarka CUDV Draga in vodja programa Druge violine.
Gojenci delajo z veseljemKot nam je zaupala Tea Finžgar Plavčak, knjižničarka CUDV Draga in vodja pestrega pograma Druge violine, ki obsega poleti tudi jazz večere in salso, so gojenci centra nad delom včasih še preveč navdušeni. Tako je nekoč eden od natakarjev, ko so mu rekli, naj pobriše mize pred lokalom, v delovni vnemi hotel pobrisati še mize slaščičarne nasproti Druge violine.
Po šestih letih je lahko ekipa, ki si je zamislila in izpeljala idejo o gostilni, ki bi pomagala vključevati v družbo ljudi s posebnimi potrebami, upravičeno ponosna na vse, kar so dosegli tako na ravni posameznika kot družbe. »Naši varovanci so v teh letih pridobili ogromno delovnih izkušenj. Nekateri zaposleni delajo že popolnoma samostojno in zdaj vključujemo še nove, mlajše varovance,« nam je zaupala direktorica CUDV Dolfke Boštjančič dr. Valerija Bužan. »Ideja je bila pripraviti kakovostno storitev za domače in tuje goste in vključevati ljudi s posebnimi potrebami v ta dela,« poudarja. Da je uspelo tudi prvo, pričajo odlične kritike na spletnem portalu trip adviser, kjer se gostilna uvršča med 10. in 25. mestom na lestvici, ter število strank, ki se iz leta v leto veča. Zgodba Druge violine je spodbudila nastanek podobnih projektov še drugod in tako ima denimo danes Center Janeza Levca za otroke in mlade s posebnimi potrebami svojo pekarno, v Radovljici v Vili Podvin pa delata dva njihova varovanca. »Z Drugo violino smo pokazali, da je ljudi s posebnimi potrebami mogoče vključiti v družbo. Pa tudi kako je treba delati, saj rezultati niso hitri,« poudarja.
Z Drugo violino smo pokazali, da je ljudi s posebnimi potrebami mogoče vključiti v družbo.
Zgodb, ob katerih postane človeku toplo pri srcu, v gostilni Druga violina ne manjka.
Natakarici Martina in Urška sta novejši članici ekipe Druge violine.
»Blaž Kužnik je fant z downovim sindromom, ki je pri nas že vsa leta. Je Ljubljančan, živi v Vižmarjih, in bil je eden prvih, ki so začeli tukaj delati. Ker je hotel biti enak drugim natakarjem, je izrazil željo, da bi se vrnil v šolo, da bi se učil pisati in računati. Po zaslugi stalnega stika s strankami je postal bolj samozavesten. Našim varovancem izkušnja dela omogoči, da se počutijo enakovredni vsem drugim. Po drugi strani smo s tem, ko smo omogočili delo njihovim otrokom, pokazali tudi družinam, ki se srečujejo s tem, da imajo otroka s posebnimi potrebami, da ni potrebno, da ti otroci delajo le v zaščitenih okoljih enostavna dela, ampak da so lahko del družbe in da jih ta tudi sprejme. Moram reči, da so se starši sprva bali, kako bodo njihove otroke sprejeli gostje, toda v vseh teh letih nismo imeli niti ene slabe izkušnje. Nobenega gosta, ki bi vstal, ne da bi pojedel, ko bi videl osebo s posebnimi potrebami,« poudarja Bužanova. Z lani sprejetim zakonom o socialni vključenosti bodo varovanci najverjetneje lahko kmalu sklenili pogodbo o zaposlitvi in dobivali plačo, ne več samo nagrado kot do zdaj, ko bi, če bi jih zaposlili, izgubili invalidnino. »Veseli smo, da smo našim politikom pokazali, da se da ljudi s posebnimi potrebami na takšen način vključevati.«
Rdečo nit praznovanja, Krajinski park Barje, je oznanjal razstavljen deblak.
V Drugi violini so imeli v šestih letih, odkar obstajajo, številne ugledne goste. Obiskali so jih predsednica Malte, žena turškega predsednika Emine Erdogan, žena predsednika Georgie Maka Chichua ter dva predsednika Slovenije, Danilo Türk in Borut Pahor. »To pomeni za naše zaposlene neposredni stik z ljudmi, ki jih sicer gledamo po televiziji. Za starše je dejstvo, da lahko njihov sin ali hči streže predsednika države, potrditev, da smo vsi enaki in da lahko človek, ki ima težave v duševnem razvoju, enakovredno streže tudi visokim gostom,« sklene direktorica.
Knjižničarka CUDV Draga in vodja pograma Druge violine Tea Finžgar Plavčak in direktorica CUDV Dolfke Boštjančič dr. Valerija Bužan FOTOGRAFIJE: Igor Modic
»Poleg sem že od začetka, v torek je bilo točno šest let, kar sem predavala prvim zaposlenim o poslovnem bontonu. In lepo je videti, kako smo napredovali v teh šestih letih in kako so nas ljudje posvojili. Uspešni smo na sedmih turistično-kulinaričnih poteh po Ljubljani, na različnih področjih. Ne želimo le pokazati, kaj zmoremo, ampak želimo biti tudi del kakovostne ponudbe. Druga violina je dokaz, da ni res, da Slovenci ne sprejemamo drugačnosti. Najpomembnejše pa je, da naši varovanci radi hodijo v službo,« doda Tea Finžgar Plavčak, knjižničarka CUDV Draga in vodja programa Druge violine.
