TRIGLAV

V gojzarjih prebredel Savo Bohinjko, a nog si ni zmočil

Objavljeno 02. julij 2018 16.45 | Posodobljeno 02. julij 2018 16.54 | Piše: Tina Horvat

Pri praznovanju 240. obletnice prvega vzpona na Triglav sodeluje tudi Alpina.

Viki Grošelj je v Alpininih gojzarjih naredil prve korake. FOTO: arhiv Alpina
ŽIRI, BOHINJ – Letošnje poletje je tako v Bohinju kot v Slovenskih novicah zaznamovano s proslavljanjem 240. obletnice prvega vzpona na Triglav. Poleg različnih dogodkov v Bohinju, od koder so štirje srčni možje zakorakali proti takrat še tri tisoč metrov visokemu očaku, tako so vsaj kazale meritve, pripravljamo literarni natečaj, v katerem lahko sodelujete tudi naši bralke in bralci. Z zgodbo, kako ste se prvič odpravili na našo najvišjo goro, lahko poleg preostalih nagrad osvojite Alpinine gojzarje. In to kar tri pare, za prva tri mesta.
Prepričajte nas z zgodbo!
Pri praznovanju 240. obletnice prvega pristopa na Triglav lahko sodelujete tudi naši bralke in bralci, saj Turizem Bohinj in Slovenske novice razpisujemo literarni natečaj Prvič na Triglav. Z zgodbo lahko pridete do izjemnih nagrad, za katere smo poskrbeli v Slovenskih novicah in v Turizmu Bohinj.
• Vabimo vas, da svojo izkušnjo, zanimive prigode in pripetljaje ob prvem vzponu na našega očaka zapišete in delite z nami.
Okvirna dolžina zgodbe naj bo od 30 do največ 50 vrstic (največ 515 besed, 3000 znakov), daljše zgodbe bomo morali skrajšati.
Zgodbi priložite eno do štiri fotografije, napišite kontaktne podatke (ime in priimek, naslov, telefonska številka, elektronski naslov) in pošljite na naslov Turizem Bohinj, Stara Fužina 38, 4265 Bohinjsko jezero ali na elektronski naslov Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled., oboje s pripisom Prvič na Triglav.
• Natečaj traja do 26. avgusta 2018. Najbolj zanimive zgodbe bodo nagrajene in objavljene na spletni stani www.bohinj.si/triglav-240-let/, na družabnih omrežjih in v Slovenskih novicah.
• Preostali pogoji sodelovanja na literarnem natečaju so zapisani na spletni strani www.bohinj.si/prvic-na-triglavu-literarni-natecaj/.


A to niso čisto navadni klasični gojzarji, ampak so formula ena njihove kolekcije, ki nosi na jeziku znak Gorske reševalne službe (GRS) Bohinj in se Bohinj tudi imenuje. »To je prvi Alpinin pohodni čevelj, poimenovan po slovenskem kraju. Razvili smo ga v sodelovanju z GRS Bohinj. Združili smo desetletja izkušenj in edinstvene tehnične rešitve s ciljem, da slovenskim pohodnikom omogočijo varna doživetja v hribih,« nam povedo v žirovski tovarni čevljev.

Dobra obutev, manj nesreč

Ne le da so lepi in po barvi spominjajo na nekdanje klasične gojzarje, so tudi izjemno udobni in kakovostni, kot mora biti planinska obutev, saj je ta zelo pomemben del opreme. Zaradi množičnega obiska gora je nesreč vse več, daleč največkrat pa se zgodijo zaradi zdrsa, tako pravijo podatki Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS). Pa bi bilo manj zdrsov, če bi bili planinke in planinci primerno obuti?

Kot nam je zagotovil predsednik GRZS in načelnik bohinjske GRS Janez Rozman, bi to zagotovo lahko trdili, čeprav v statistikah ne vodijo posameznih razlogov za zdrs in bi tudi težko prišli do podatka, zakaj natančno je komu zdrsnilo. »Gojzar je eden najpomembnejših delov opreme, če ne najpomembnejši. Teren v hribih je zelo raznolik, velikokrat je moker ali zasnežen, zato s slabimi oziroma navadnimi čevlji močno ogrožaš svojo varnost. Spomnim se Belgijcev, ki smo jih lani reševali po hudi nevihti izpod Kanjavca. Samo eden je imel primerne čevlje, drugi so imeli kar navadne, take za v mesto. Ja, res vse sorte doživimo,« je povedal.
Izjemno bogat nagradni sklad
Slovenske novice:
• 1. do 3. nagrada: 3 x planinski čevelj Alpina Bohinj, vsak v prodajni vrednosti od 223 do 279 evrov. Čevelj so v Alpini razvili v sodelovanju z GRS Bohinj.
• 4. do 10. mesto: 7 x darilni bon Hervis, vsak v vrednosti 40 evrov.
• Prvih deset nagrajencev bo prejelo tudi darilni paket Slovenskih novic.
Turizem Bohinj:
• 1. nagrada: darilo Bohinj Eko Hotela – dvodnevni Bohinj Eko Hotel superior paket za dve osebi.
• 2. nagrada: paket Bohinj mega za dve osebi (različne vstopnine, vožnja z gondolo, kosilo, vožnja s turistično ladjico).
• 3. nagrada: paket izbranih izdelkov blagovne znamke Bohinjsko/From Bohinj.
• Vse prispele zgodbe bodo nagrajene s spominskim darilom ob letošnji obletnici.


Sicer pa ima najnovejši gojzar po zagotovilih našega prvega gorskega reševalca Slovenije odličen oprijem in mehek podplat, je pa tudi zelo udoben in primeren za sredo- in visokogorje, za vse sezone in vse terene, tudi najzahtevnejše. Dodal je še, da zelo dobro odbija vodo. Lani so ga ob predstavitvi tudi tozadevno preizkusili v Bohinju. Marko Kavčič, eden od bohinjskih gorskih reševalcev, je z njimi prečkal Savo Bohinjko blizu mostu pri cerkvi sv. Janeza in je na drugi konec reke prišel s suhimi nogami.
image
V žirovski tovarni že 71 let izdelujejo gojzarje. FOTO: Mirko Kunšič

»Razlog za to sodelovanje je bila pravzaprav kar dvojna obletnica, in sicer sedemdeseta, odkar je bila ustanovljena GRS Bohinj, prav toliko je praznovala tudi Alpina. Zato smo jim z veseljem dali svoj znak, da je zdaj na jeziku gojzarja,« še pove Janez Rozman.

Ne samo dobri, tudi lahki in lepi

Pa je čevelj, ki na jeziku nosi znak GRS Bohinj in je naslednik legendarnega gojzarja, pohodni čevelj ali gojzar? Kot nam povedo v Alpini, je bil prvi čevelj, ki so ga pred 71 leti izdelali, prav pohodni čevelj, ki so mu rekli gojzar. »V svoji bogati zgodovini se je vpisal med svojevrstne legende. Verjetno mnogo Slovencev ne ve, da je Alpinin gojzar povezan z velikimi zgodbami, tudi v svetu alpinizma. Ena takih je prvi jugoslovanski vzpon na Everest leta 1979, ko je Alpina za alpinistično odpravo izdelala vrhunske čevlje, v katerih so stopili na najvišji vrh sveta. Čeprav se outdoor obutev spreminja in razvija, kultni gojzar za zdaj ostaja,« nam povedo.
image
Bohinjski gorski reševalec Marko Kavčič je večkrat stopil v vodo, a je na drugi breg prišel s suhimi nogami. FOTO: Mirko Kunšič

Seveda pa je sodobni legendarni gojzar, ki se mu pravilno reče pohodni čevelj, mnogo lažji in tudi v vseh pogledih drugačen od tistega izpred sedemdeset let. »Gojzarji, ki so jih leta 1947 začeli izdelovati v Žireh, so bili okorni, trdi in robustni in so se primarno uporabljali kot delavska obutev.
image
Bohinjski gorski reševalci so dali Alpininim gojzarjem na jezik svoj znak. FOTO: Mirko Kunšič

Pri njihovi izdelavi so uporabljali vijake in kovinske sponke. Materiali so mehkejši in udobnejši, posebne membrane pa omogočajo, da so čevlji zračni, a ne prepuščajo vode. Precej razlike je v teži, saj je starejši model kar za šeststo gramov težji od najnovejših. V zadnjih letih je postal zelo pomemben dejavnik pri odločitvi za nakup tudi dizajn, zato ima tudi to pomembno mesto,« so opisali zgodovinski razvoj najbolj znanega slovenskega gojzarja v Alpini. 
Deli s prijatelji