LIKOVNA KOLONIJA
V barve ujeti grajski duhovi
Negovski grad je na prvi likovni koloniji gostil devet slikarjev iz štirih držav.
Odpri galerijo
Veljko Toman in Irena Gayati Horvat v ospredju, zadaj pa, z leve: Lojze Kalinšek, Božidar Ščurek, Viktor Šest, direktorica Kultprotura Tatjana Kotnik Karba, Jurij Kravcov, Zdravko Dolinšek, Zmago Kovač in Laszlo Nemes.
Minuli konec tedna je v srednjeveškem gradu Negova potekala prva mednarodna likovna kolonija, sodelovalo pa je devet slikarjev iz Slovenije, Madžarske, Hrvaške in Rusije. Zgodovinska kulisa, skrivnosti preteklosti in blagodejna atmosfera edinstvenega grajskega kompleksa so navdihovale prekaljene umetnike, ki so se že uveljavili na slovenski likovni sceni. Njihovo percepcijo izjemne kulturne dediščine in občutke ob tem, ki so jih predano prelili na platna, bodo obiskovalci gradu lahko občudovali na razstavi nastalih del, ki bo postavljena v gradu. Gre za uveljavljene umetnike, ki jih slovenska likovna javnost že dobro pozna.
Akademski slikar Laszlo Nemes iz Zalaegerszega v svojih slikah predstavlja nenavaden svet, v katerem se prepletajo vznemirljive napetosti naključij in raziskovanj. Umetnik prihaja iz rojstnega kraja kralja Matije Korvina, ki je v 15. stoletju s svojo vojsko zavzel negovsko utrdbo. Lojze Kalinšek, likovni pedagog in fotograf iz Kamnika, nam podarja barvite zgodbe začaranih ljudi in živali, porojene iz praspomina, bajk, mitov in subjektivnih doživetij, akademska slikarka Irena Gayaty Horvat iz Zagreba pa svoja svetovna popotovanja prenaša v slike in poezijo.
Mariborski profesor likovne umetnosti Zmago Kovač motive za slike črpa iz ljubezni do nedotaknjene narave. Prekipevajoče življenje sintetizira v harmonijo barvnih linij in tonov. Akademski slikar Veljko Toman iz Kamnika je kolorist, zato je v arhitekturi gradu Negova razbiral obilje sledi življenj, ki jih obiskovalci niti ne opazijo. Z izrednim posluhom ustvarja impresivne in energijsko bogate podobe doživete in podoživete harmonije iger življenja v naravnih okoljih. Mariborski akademski slikar Viktor Šest motive iz vsakdanjega življenja pa tudi iz preteklosti pretaplja v samosvoj svet ilustracij, prežet z avtorjevo radoživostjo, sproščeno drznostjo, humorjem in ironijo.
Dela ruskega akademskega slikarja Jurija Kravcova iz Millerovega ob Rostovu, ki že lep čas ustvarja v Sloveniji, so polna ubranega kolorita s pridihom romantičnega razpoloženja. Med negovsko kolonijo so ga najbolj vznemirjali prav skrivnostni grajski duhovi, ki jih je naslikal v podobi nežnih ženskih obrazov. Božidarju Ščurku iz Celja je arhitektura obnovljenega in propadajočega dela negovskega gradu ponudila obilje navdiha in spodbudila njegovo drzno ustvarjalno domišljijo, Zdravko Dolinšek, Trboveljčan iz Radencev, pa je pobudnik, soorganizator in tudi udeleženec prve mednarodne likovne kolonije na gradu Negova, ki je potekala pod okriljem zavoda Kultprotur Gornja Radgona.
Akademski slikar Laszlo Nemes iz Zalaegerszega v svojih slikah predstavlja nenavaden svet, v katerem se prepletajo vznemirljive napetosti naključij in raziskovanj. Umetnik prihaja iz rojstnega kraja kralja Matije Korvina, ki je v 15. stoletju s svojo vojsko zavzel negovsko utrdbo. Lojze Kalinšek, likovni pedagog in fotograf iz Kamnika, nam podarja barvite zgodbe začaranih ljudi in živali, porojene iz praspomina, bajk, mitov in subjektivnih doživetij, akademska slikarka Irena Gayaty Horvat iz Zagreba pa svoja svetovna popotovanja prenaša v slike in poezijo.
Mariborski profesor likovne umetnosti Zmago Kovač motive za slike črpa iz ljubezni do nedotaknjene narave. Prekipevajoče življenje sintetizira v harmonijo barvnih linij in tonov. Akademski slikar Veljko Toman iz Kamnika je kolorist, zato je v arhitekturi gradu Negova razbiral obilje sledi življenj, ki jih obiskovalci niti ne opazijo. Z izrednim posluhom ustvarja impresivne in energijsko bogate podobe doživete in podoživete harmonije iger življenja v naravnih okoljih. Mariborski akademski slikar Viktor Šest motive iz vsakdanjega življenja pa tudi iz preteklosti pretaplja v samosvoj svet ilustracij, prežet z avtorjevo radoživostjo, sproščeno drznostjo, humorjem in ironijo.
Dela ruskega akademskega slikarja Jurija Kravcova iz Millerovega ob Rostovu, ki že lep čas ustvarja v Sloveniji, so polna ubranega kolorita s pridihom romantičnega razpoloženja. Med negovsko kolonijo so ga najbolj vznemirjali prav skrivnostni grajski duhovi, ki jih je naslikal v podobi nežnih ženskih obrazov. Božidarju Ščurku iz Celja je arhitektura obnovljenega in propadajočega dela negovskega gradu ponudila obilje navdiha in spodbudila njegovo drzno ustvarjalno domišljijo, Zdravko Dolinšek, Trboveljčan iz Radencev, pa je pobudnik, soorganizator in tudi udeleženec prve mednarodne likovne kolonije na gradu Negova, ki je potekala pod okriljem zavoda Kultprotur Gornja Radgona.
