PUSTNI KARNEVAL
Utrujene može so v koših nosile domov
Osrednji pustni liki na enem večjih slovenskih karnevalov so bili Tresimir in šoštanjski koši.
Odpri galerijo
Šoštanjski koši ohranjajo spomin na nekdanje usnjarje. FOTOgrafije: JoŽe Miklavc
Pustna oblast v Šoštanju je na debeli četrtek za kar teden dni prevzela vodenje mesta od župana Darka Meniha in tako je ostalo vse do današnje pepelnice. V Vili Mayer so pred dnevi odprli priložnostno razstavo Pustovanje pri Mayerjevih, na kateri vrtčevski otroci in osnovnošolci predstavljajo pustne maske in druga likovna dela z bogato kulturno dediščino osrednjih pustnih likov Tresimirjev in šoštanjskih košev.
Šoštanjski karneval je eden največjih pri nas, letos pa je bil tudi najštevilneje obiskan. Njegova tradicija sega v leto 1953, leta 2006 pa se je Šoštanj pridružil Evropskemu združenju karnevalskih mest. Tradicija je s tem pridobila žlahtnost in letos so karneval obiskali tudi visoki predstavniki združenja FECC (evropskih karnevalskih mest), vključno s predsednikom Larsom Algellijem iz Švedske.
Slednji je dejal, da je presenečen nad izjemnim in tudi vsebinsko evropskim karnevalskim sprevodom pod Pustim gradom ter gostoljubjem, ki ga je bil deležen na vsakem koraku. »V mestu svetlobe zares sije veličastna elektrarna za vso Slovenijo, a še bolj ljudje, ki so me očarali z gostoljubjem in neposredno izraznostjo domačih legend Tresimirjev in Košev šoštanjskih. Izjemno,« ni mogel skriti navdušenja.
Karneval se je odvijal večji del popoldneva, potekal pa je od elektrarne mimo Marijinega trga in Trga bratov Mravljakov do Kajuhovega parka. Pustno dogajanje sta šegavo komentirala ikona karnevala Peter Radoja (Peter Klepetec) in glasbenik Mišo Melanšek (Dixi Piksi), ki že 20 let zabavata ljudske množice.
Po karnevalu so v športni dvorani v Šoštanju pripravili še maškarado ter zabavi z ansambloma Smeh in Vreme ljubavi. Najbolj originalne maske in skupine so nagradili iz 2000-evrskega sklada.
Posebne pozornosti so bili deležni etnografski liki Tresimirji, predniki, ki so se priselili izza Urala, ter Koši šoštanjski z glasnim ragljanjem z ogromnimi lesenimi ragljami, ki predstavljajo spomin na nekdanjo usnjarsko tradicijo v Šoštanju in njihov plačilni dan. O njih obstajajo ustna izročila, povesti in legende, Tresimir pa je bil knez.
S svojim ljudstvom je naselil rodovitna polja v bližini današnjega Šoštanja. Upodabljajo ga kot veličastnega vojščaka s širokim klobukom, odetega v kože in lesene cokle. Koš šoštanjski je pustni lik postal leta 1987, ponazarja pa prosti čas usnjarja. Pustna legenda namreč pravi, da je fabrikant Vošnjak svoje delavce dobro plačeval.
Ob plačilnih dneh so si zato nadeli gosposke klobuke in odšli v gostilno. Ker so zasluženo plačilo čakale tudi njihove žene, so si zvečer oprtale na ramena koše in poiskale svoje utrujene može. Ko so jih tako na ramenih nosile domov, pa je bilo že na daleč slišati njihovo ragljanje, ki ga kar ni bilo konec.
Povorka pisanih klobukov
Šoštanjski karneval je eden največjih pri nas, letos pa je bil tudi najštevilneje obiskan. Njegova tradicija sega v leto 1953, leta 2006 pa se je Šoštanj pridružil Evropskemu združenju karnevalskih mest. Tradicija je s tem pridobila žlahtnost in letos so karneval obiskali tudi visoki predstavniki združenja FECC (evropskih karnevalskih mest), vključno s predsednikom Larsom Algellijem iz Švedske.
Slednji je dejal, da je presenečen nad izjemnim in tudi vsebinsko evropskim karnevalskim sprevodom pod Pustim gradom ter gostoljubjem, ki ga je bil deležen na vsakem koraku. »V mestu svetlobe zares sije veličastna elektrarna za vso Slovenijo, a še bolj ljudje, ki so me očarali z gostoljubjem in neposredno izraznostjo domačih legend Tresimirjev in Košev šoštanjskih. Izjemno,« ni mogel skriti navdušenja.
Pustno dogajanje sta komentirala Peter Radoja (Peter Klepetec) in glasbenik Mišo Melanšek (Dixi Piksi).
Karneval se je odvijal večji del popoldneva, potekal pa je od elektrarne mimo Marijinega trga in Trga bratov Mravljakov do Kajuhovega parka. Pustno dogajanje sta šegavo komentirala ikona karnevala Peter Radoja (Peter Klepetec) in glasbenik Mišo Melanšek (Dixi Piksi), ki že 20 let zabavata ljudske množice.
Po karnevalu so v športni dvorani v Šoštanju pripravili še maškarado ter zabavi z ansambloma Smeh in Vreme ljubavi. Najbolj originalne maske in skupine so nagradili iz 2000-evrskega sklada.
2000 evrov je bilo v nagradnem skladu.
Posebne pozornosti so bili deležni etnografski liki Tresimirji, predniki, ki so se priselili izza Urala, ter Koši šoštanjski z glasnim ragljanjem z ogromnimi lesenimi ragljami, ki predstavljajo spomin na nekdanjo usnjarsko tradicijo v Šoštanju in njihov plačilni dan. O njih obstajajo ustna izročila, povesti in legende, Tresimir pa je bil knez.
S svojim ljudstvom je naselil rodovitna polja v bližini današnjega Šoštanja. Upodabljajo ga kot veličastnega vojščaka s širokim klobukom, odetega v kože in lesene cokle. Koš šoštanjski je pustni lik postal leta 1987, ponazarja pa prosti čas usnjarja. Pustna legenda namreč pravi, da je fabrikant Vošnjak svoje delavce dobro plačeval.
Ljudje so me očarali z gostoljubjem in neposredno izraznostjo domačih legend Tresimirjev in šoštanjskih košev.
Ob plačilnih dneh so si zato nadeli gosposke klobuke in odšli v gostilno. Ker so zasluženo plačilo čakale tudi njihove žene, so si zvečer oprtale na ramena koše in poiskale svoje utrujene može. Ko so jih tako na ramenih nosile domov, pa je bilo že na daleč slišati njihovo ragljanje, ki ga kar ni bilo konec.
