HUDA REVŠČINA

Prosijo za obleke! Slovenski najstniki pred zimo goli in bosi

Objavljeno 08. november 2019 07.29 | Posodobljeno 08. november 2019 09.35 | Piše: N. Č.

Skladišča humanitarne organizacije so izpraznjena. Iščejo obleke za mlajše najstnike.

Družine nimajo denarja niti za obleke. FOTO: Getty Images
LJUBLJANA – »V skladišču Zveze prijateljev mladine Moste - Polje se srečujemo s pomanjkanjem otroških oblačil v velikostih 7–15 let. Dobrodošli so topli puloverji, dolge majice in dolge hlače, smučarske bunde in hlače ter zimske jakne. Čista in ohranjena oblačila sprejemamo na Zaloški 54 med tednom 8.–16. ure,« so zapisali na svoji facebook strani.


S podobnimi stiskami se srečujejo v vseh 110 članicah Zveze prijateljev mladine Slovenije po vsej državi in s pomanjkanjem oblačil se pred zimo soočajo vsakoletno. Doslej jim je »vedno nekako uspelo zbrati dovolj oblek«, a kot dodajajo pri ZPMS, so vedno znova v pomanjkanju, kar se tiče hrane in higienskih pripomočkov ali šolskih potrebščin.

Predsednica ZPM Moste - Polje Anita Ogulin je za Slovenske novice povedala, da je letos stiska res huda. V primerjavi z lanskim letom štejejo petkrat več povpraševanja po toplih oblekah. Številka jih je presenetila, s tem pa tudi njihovo izpraznjeno skladišče. Ogulinova zato poziva vse, ki imajo lepo ohranjene in tople zimske obleke ter obutev za osnovnošolce, da jih darujejo.

Breda Krašna, generalna sekretarka ZPMS, priznava, če družina potrebuje oblačila, gre za gotovo hudo stisko in taki otroci spadajo med najranljivejše člane družbe. »Lahko, da do tega pride zato, ker je prioriteta staršev poravnati vse stanovanjske položnice in stroške, potem pa jim ne ostane nič več za osnovne potrebščine, da se oblečejo in nahranijo.« Pri tem pravi, da so otroci iz azila izvzeti iz njihove sheme darovanja, saj »azilnemu domu do zdaj nismo še ničesar oddali, tudi z njihove strani ni prišla nobena prošnja«.



Vsaka družina, ki se znajde v stiski, se lahko vključi v humanitarni program Sklad družin. V skladu tudi zbirajo donatorska sredstva, ki jih potem glede na sprejete kriterije razdelijo družinam. Družinam pri tem ne nakazujejo denarja, ampak jim plačajo, denimo, račune.

V prihajajočih hladnih dneh poskušajo poskrbeti za družine tudi tako, da jim plačajo račune za kurjavo ali jim jo kupijo, s tem pa omogočijo otrokom, da prostori za bivanje niso hladni, neznosni za bivanje. Po potrebi poravnajo tudi strošek izolacije hiše ali kupijo oblačila za otroke.

Z družinami, ki so se znašle na robu, se srečujejo vsak dan. Pod pragom revščine še vedno živi približno 268 tisoč Slovencev, od tega 45 tisoč mladoletnih otrok oziroma 11,7 odstotka vseh slovenskih otrok oziroma vsak osmi. 1.391 evrov na mesec je prag tveganja revščine za štiričlansko družino z dvema otrokoma.
Deli s prijatelji