ZA SUBVENCIJO

Subvencije: kmete učijo pasti krave

Objavljeno 15. januar 2019 14.43 | Posodobljeno 15. januar 2019 14.43 | Piše: Jaroslav Jankovič
Subvencijo dobijo le, če poslušajo predavanja. Letos o tem, kako bi morali lani rediti živino.
Za kravo na paši bo kmet dobil nekaj več kot 50 evrov. FOTO: Guliver/Getty Images
LJUBLJANA – Če želijo slovenski kmetje živinorejci dobiti subvencijo 53,40 evra na glavo živine v hlevu za leto 2018 iz naslova ukrepa za dobrobit živali, morajo obvezno obiskati štiriurno predavanje o pravilni paši živali. Na prvi pogled ni s tem nič narobe. V hlevu mora imeti kmet vsaj dve kravi, da se lahko prijavi na razpis za pridobitev subvencij. »Sto evrov pa sto evrov,« nam je povedal kmet iz Posavja, ki redi živino v bližini Sevnice.

»A zakaj se mora kmet iz Sevnice denimo zapeljati na predavanje v Brežice?« opozarja predsednik sindikata slovenskih kmetov Anton Medved. Se pravi več kot 50 kilometrov od doma. Pri vsem skupaj je največja neumnost ta, da bodo januarja in februarja poslušali predavanja, kako naj bi pravilno pasli živino v že minulem letu 2018. Se pravi za nazaj.
V minulih letih je predavanja organizirala Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije na 69 lokacijah po državi, običajno na lokalnih izpostavah svetovalnih služb, ki delujejo v sklopu devetih kmetijskih zavodov po državi.
Letos je koncesijo od kmetijskega ministrstva na podlagi javnega razpisa pridobilo podjetje Monotro in verjetno po ekonomski logiki združilo predavanja na pičlih 13 lokacij, kar je kmete močno vznemirilo.
Vse lepo in prav, a kmetje, ki pasejo, običajno o paši vedo več kot predavatelj.

Po Medvedovih besedah kmetijsko ministrstvo koncesionarju za organizacijo predavanja plača 17 evrov na kmeta. V ukrep dobrobit živali je vključenih 7594 slovenskih kmetov, kar pomeni, da koncesionar pridobi slabih 130.000 evrov.
A kmetje podjetju niti ne zamerijo. »Delujejo po ekonomski logiki kot mi vsi,« pravi Medved in poudarja, da je ukrep sicer smiseln. Pogoj za pridobitev subvencije je, da kmet pase živino vsaj 120 dni na leto, kar pomeni že skoraj napol prosto oziroma pašno rejo, kar je zlasti v Sloveniji zahtevna reč, saj ta način reje po eni strani zahteva velike površine, pašnike v enem kosu, po drugi pa v nasprotju z javnim prepričanjem, češ, saj se živina sama pase, v resnici ogromno znanja. Mimogrede, krave na paši so precej težje obvladljive kot tiste umirjene v hlevu. Zato pašna reja zahteva sistematičen pristop!
Hkrati je obvezna analiza blata živine zaradi bolezni in zajedavcev, kar kmeta stane 16 evrov.
»Vse lepo in prav, a kmetje, ki pasejo, običajno o paši vedo več kot predavatelj. Tako nam vsako leto predavajo, kako počistiti in pripraviti travnike in podobno, skratka nič novega.« Kmetje pa so se tudi jezili, da so bila obvezna predavanja razpisana ob 16. uri, ko se pripravljajo na večerno krmljenje živine in
na molžo, ki je ne smejo zamuditi in je ključni del preživetja kmetije. Kmetje so prek sindikata zahtevali od ministrstva 58 lokacij za predavanja, kar so tudi dosegli.
7594 kmetov je vključenih v subvencijski ukrep.

Na razpis se je prijavila tudi KGZS, ki ima z mrežo svojih služb verjetno najboljše pogoje za izobraževanje kmetov, a po besedah direktorja Branka Ravnika prijave niso pravilno tehnično izpeljali. »Kar se ne bi smelo zgoditi, zato se opravičujem.«
Ravnik nam je poudaril, da so kmetijsko ministrstvo pozvali, naj v razpisne pogoje zapiše tudi ustrezno število lokacij za predavanja, vendar na ministrstvu poziva niso upoštevali. »In kaj je nastalo?« se sprašuje Ravnik. Razpisu je bilo zadoščeno, a spet v škodo kmeta. Kakšen smisel ima potemtakem vse skupaj?« To, da bodo kmetje poslušali predavanja januarja in februarja 2019, kako pasti kravo lansko poletje, pa se lahko očitno zgodi le pri nas. 
Deli s prijatelji