Starši in otroci v pričakovanju, kaj jih čaka v ponedeljek

Številni otroci že komaj čakajo, da se znova srečajo s svojimi prijatelji. 
Fotografija: Fotografija je simbolična. FOTO: Blaž Samec 
Odpri galerijo
Fotografija je simbolična. FOTO: Blaž Samec 

Po več kot dveh mesecih izobraževanja na daljavo zaradi epidemije covida-19 se v ponedeljek v šolske klopi vračajo učenci prvih treh razredov osnovnih šol in dijaki zaključnih letnikov srednjih. Vrata odpirajo tudi vrtci, fakultete in dijaški domovi. Za preprečevanje širjenja okužbe bo treba sicer upoštevati številna priporočila.

Med strožjimi ukrepi za preprečevanje širjenja novega koronavirusa ob začetku epidemije v Sloveniji je bilo tudi zaprtje vseh vzgojno-izobraževalnih zavodov. Šole so zato uvedle pouk na daljavo, ki so ga na začetku poleg opozoril o neenotnosti pedagoškega procesa spremljale tudi tehnične težave, predvsem v veččlanskih družinah brez zadostnih računalnikov, a so bile te sčasoma odpravljene. Ministrica za izobraževanje, znanost in šport Simona Kustec je tako večkrat z zadovoljstvom ugotavljala, da šolanje na daljavo poteka bolje od pričakovanj.

A po več tednih »nove realnosti« in sproščanju ostalih ukrepov so tako pedagoški delavci kot učenci in starši vseeno nestrpno pričakovali vladno odločitev, da se šolanje vrne v šolske klopi. Da se v ponedeljek za učence prve triade odprejo osnovne šole, za učence zaključnih letnikov srednje šole in vrtci za vse malčke, ki potrebujejo varstvo, je vlada uradno sporočila sredi preteklega tedna. 25. maja bodo lahko v šolo odšli še učenci 9. razredov osnovne šole.


Opozorila o neizvedljivosti priporočenih zaščitnih ukrepov


Že od začetka je bilo jasno, da bo vrnitev v šole in vrtce mogoča le z upoštevanjem priporočil in smernic za preprečevanje širjenja okužbe, a so obsežna navodila Nacionalnega inštituta za javno zdravje (Nijz) v javnosti izzvala nemalo negodovanja in opozoril o njihovi neizvedljivosti. Kljub temu ravnatelji zagotavljajo, da bodo poskušali upoštevati vsa.

Med drugim bo v šolah pouk za vsako skupino potekal le v eni učilnici, kjer bodo učenci tudi malicali. Učne skupine bodo manjše (do 10 učencev v prvih treh razredih in do 15 učencev oziroma dijakov v 9. razredu in zaključnih letnikih srednjih šol), zaposleni bodo morali nositi maske, prostore bodo morali redno prezračevati. Šole bodo po možnosti morale uporabljati več vhodov ter pripraviti talne oznake za vzdrževanje primerne medsebojne razdalje. Tudi v vrtcih bodo skupine manjše (do osem v prvem starostnem obdobju oziroma do 10 otrok v drugem), priporočeno je, da se čim več dejavnosti izvaja na prostem. Poleg tega za zdaj odsvetujejo uporabo zunanjih igral, otroci ne bodo delili igrač, prav tako ne bodo uporabljali igrač, ki se jih ne da očistiti.

V vrtce polovica malčkov, v šole tretjina učencev, teden za njimi še devetošolci


Ob tem v zavodih zagotavljajo, da so se pripravili po najboljših močeh, vrtci naj bi težave z zagotavljanjem prostora rešili. Tudi na ministrstvu poudarjajo, da podlage za zavračanje otrok ni. V ponedeljek se tako pouk v osnovnih šolah začne za 64.497 učencev prve triade oziroma 34,4 odstotka vseh šolajočih, v srednje šole se vračajo zaključni letniki, v vrtce pa okoli približno polovica otrok.

Ker je osnovna šola obvezna, se morajo v šolo vrniti vsi otroci, z izjemo tistih, ki sodijo v rizične skupine. Ti bodo imeli še naprej pouk na daljavo, za njihove starše pa iz tega izhaja pravica, da ob izostanku iz službe koristijo razpoložljive možnosti iz delovne zakonodaje.

Od 18. maja se nadaljujejo tudi izobraževalni programi za odrasle, vrata pa med drugimi odpirajo zavodi za izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, višje strokovne šole ter glasbene šole. Te obiskuje kar 26.000 učencev. Odpirajo se tudi vrata univerz ter visokošolskih zavodov in študentskih ter dijaških domov.

Od 25. maja naprej pa šole odpirajo tudi vrata za 17.806 učencev 9. razredov, kar je skoraj 10 odstotkov osnovnošolcev. Šolanje od doma bodo nadaljevali učenci od 4. do vključno 8. razreda, ki nimajo učnih težav.

Sindikat nezadovoljen z odnosom ministrstva


Ob vračanju otrok v šole pa v Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) opozarjajo, da bo delo v sedanjih izjemnih razmerah od učiteljev in vzgojiteljev zahtevalo večji angažma. S pristojnim ministrstvom so se želeli dogovoriti, kako bodo zaradi izjemnih razmer povečano delo vrednotili pa tudi o tveganjih. A jim je, kot so sporočili v petek, ministrstvo to možnost odreklo, saj je ministrstvo odpovedalo sestanek s predstavniki Sviza.

V sindikatu med drugim izpostavljajo, da bo tudi po opozorilih ravnateljev zagotovo prihajalo do presežkov ur. Glede možnosti, da bi te presežke zaposleni kompenzirali pozneje, ko bo dela manj, se predsednik sindikata Branimir Štrukelj sprašuje, kdaj bo to sploh mogoče. Ne zdi se mu tudi logično, da se zaposlenim sporoča, da za delo v rizičnih razmerah ni mogoče uveljavljati nikakršnega dodatka.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije