TRDNOST PREGRADE

Šoštanj v strahu pred poplavo

Objavljeno 09. november 2019 15.50 | Posodobljeno 09. november 2019 15.50 | Piše: Jože Miklavc

Domačine skrbi trdnost pregrade med akumulacijskima jezeroma. Vodstvo velenjskega Premogovnika zagotavlja, da je bojazen odveč.

Pod tema jezeroma poteka intenzivna eksploatacija lignita.
ŠOŠTANJ – Območje med Velenjskim in Družmirskim oziroma Šoštanjskim jezerom je dinamično, saj pod njim Premogovnik Velenje (PV) koplje lignit. Ravno letos so izkopali rekordno količino premoga, zato so ugreznine večje kot sicer, na drugi strani pa od Termoelektrarne Šoštanj niso dobili zadostnih količin materiala v obliki mešanice pepela, sadre in žlindre, da bi ugreznine, ki so napolnjene z vodo, sanirali. O tem so razpravljali na izredni občinski seji, ker po besedah župana Darka Meniha zadnje čase ugotavljajo, da je stanje nasipa spet vedno slabše. Po njegovih besedah se pojavlja vse več vprašanj, svetniki in občani pa se sprašujejo, ali je varnost še zagotovljena.

Oslabljena pregrada med jezeroma po mnenju vse bolj zaskrbljenih domačinov v Šoštanju in Šaleški dolini povzroča resno
image
Veliko območje degradacije in sanacije po rudarjenju je zaprto za občane.
nevarnost in možnost vdora vodnega zajetja 1.4 km2 velikega Velenjskega jezera v nižje ležeče Šoštanjsko, kar bi zagotovo pomenilo skoraj hipno poplavo Šoštanja z rušilnimi učinki ter dolvodno po koritu reke Pake proti Šmartnemu. Predstavniki Premogovnika Velenje ter partnerske družbe PV Invest zagotavljajo, da je stanje še vedno vzdržno, da njihove gradbenoinženirske službe že desetletja obvladujejo sanacijo ugrezninskega območja po izkopanem lignitu ter da nevarnosti za kaj takega ni.
Da gre za povsem nepotrebno vznemirjanje in da glineni tampon preprečuje udar vode, je svetnikom zagotovil tudi tehnični vodja del na območju nasipa Drago Potočnik.

Trepet pred vodno gmoto

Že leta 2017 je bilo na seji sveta Občine Šoštanj izpostavljeno, da stanje nasipa med Družmirskim in Velenjskim jezerom ni dobro. Svet občine je že takrat zahteval od PV, da z največjo stopnjo resnosti in zavedanja odgovornosti izvaja dograjevanje nasipa med Velenjskim in Družmirskim jezerom. Na ta način zagotavlja najvišjo stopnjo varnosti pred morebitno popustitvijo pritisku vodne mase. Enako naj ves čas spremlja stanje oziroma premikanje zemeljske mase in pripeljanega materiala na nasipu. Postavljena je bila tudi zahteva, da PV pridobi neodvisno študijo stanja nasipa. Če PV zahtev ne bo mogel popolnoma uresničiti, nemudoma preneha dejavnost izkopa premoga, ki bi poslabšala varnostno stanje na nasipu, o stanju varnosti pa obvesti pristojne organe Občine Šoštanj in vse subjekte, ki so pristojni ukrepati v nastalih razmerah. Ker se je v tem času stanje spreminjalo, po informacijah občanov in predstavnikov Občine Šoštanj pa tudi rapidno (in vidno) slabšalo, je župan Menih sklical še dve izredni seji na to temo. Na nedavni je spet izpostavil pretečo nevarnost in možnost poplave neslutenih razsežnosti ter prosil predstavnike PV za obrazložitev sedanjega stanja. Oglasil se je novi direktor PV Marko Mavec in pojasnil, da stanje na območju zemeljskega stika med obema jezeroma ni alarmantno, da ob dnevnem odkopavanju premoga pod jezeroma nastajajo skoraj dnevne spremembe, a je še vedno zagotovljen 350-metrski pas zemeljske brane, še dovoljeni najmanjši pa je 150-metrski branik, do česar pa ne bodo dovolili, da sploh pride. »Ves čas saniramo to območje, ki se iz leta v leto in tudi dnevno spreminja, delamo vse, da ni stika akumulacijskih jezer sredi sanirane pregrade,« je še dejal Mavec. Še bolj pomirjujoče je dodal svoj pogled in argumente Drago Potočnik, tehnični vodja področja sanacije ugreznin, ki je dejal, da »ni izrednega stanja, ni nevarnosti domnevne porušitve te vseskozi sanirane pregrade in ni prelivanja voda iz enega v drugo jezero. Dejstvo je, da se na tem območju odkopava premog, tako prihaja do dnevnih sprememb in znanih pojavov. Vsakodnevno izvajamo monitoring materialne trdnosti in propustnosti zemljin, ki jih vgrajujemo na tem področju.«

Zračni posnetki ne lažejo

»Gre za varnost ljudi, za vse nas,« je med razpravo dodal podžupan Viktor Drev, ki se je osebno že večkrat prepričal, da »se razmere spreminjajo in da ni nobene prave garancije, da te niso že kritične«. Pokazal je posnetke, ki kažejo na zmanjševanje
image
Žrtev odkopa v naslednjih bližnjih letih bodo polja pred Šoštanjem.
ločevalnega zemeljskega pasu na pregradi, večanje vodnih bajerjev, ki da zmanjšujejo osnovno funkcijo in se s tem zmanjšuje varovani pas pred možnim prelitjem jezerskih vodnih gmot v nižje ležeče jezero na pragu Šoštanja.
Župan Menih je po zaključeni razpravi nekoliko pomirjen dejal, »dobili smo zagotovilo, da je to območje geomehansko trdno in da ni bojazni, da bi Šoštanju pretila katastrofa«. Govorice, da ima PV premalo mase za zasipavanje tega območja, ne držijo, saj vir niso le izkopi ob izgradnji tretje razvojne osi, ki se iz znanih razlogov še ni začela, na voljo naj bi bilo dovolj drugega zasipnega materiala. 
image
Svetniki Občine Šoštanj poizkušajo pravočasno ugotoviti realno nevarnost možnosti porušitve medjezerske bariere.
Deli s prijatelji