KORONASMRTI
Slovenija kmalu še slabša od Švedske? Bojana Beović: Stanje v Sloveniji ni dobro
Pred dobrima dvema mesecema je Slovenija beležila desetino smrti, ki so jih imeli na Švedskem. Danes smo jih po številu smrti od začetka epidemije, preračunano na 100.000 prebivalcev, skoraj že ujeli.
Odpri galerijo
Bojana Beović. FOTO: Blaž Samec, Delo
Način, kako so se z novim koronavirusom spopadli na Švedskem, je bil za mnoge nepredstavljiv. V prvem valu so beležili ogromno število mrtvih, zaradi česar so mnogi njihov način boja kritizirali in obsodili. A razmere so se nato precej spremenile. Sprejeli so nekatere ukrepe (ravno danes se je razširila vest, da so na Švedskem omejili zbiranje na javnih krajih na osem ljudi), okužbe pa so nato rasle precej počasneje, tudi število mrtvih, če primerjamo s prvim valom.
Takoj po avgustu, malo preden se je začel drugi koronaval, smo infektologinjo Bojano Beović vprašali, ali bi se zgledovala po švedskem modelu. Takrat je dejala takole: »Ne, ne bi se zgledovala. Švedska je vendarle imela restriktivne ukrepe, utrpela je gospodarsko škodo, ker ni odvisna samo sama od sebe, cena pa je bila 10-krat toliko umrlih kot pri nas. Morda se to zdi komu sprejemljivo, a meni kot zdravnici ne.« Več o tem v članku »Morda se to zdi komu sprejemljivo, a meni kot zdravnici ne«.
– Švedska: 2.036 potrjenih primerov na 100.000 prebivalcev
– Slovenija: 3.194 potrjenih primerov na 100.000 prebivalcev
– Švedska: 62,62 pokojnega na 100.000 prebivalcev
– Slovenija: 55,05 pokojnega na 100.000 prebivalcev
Kako te številke danes komentira vodja vladne svetovalne skupine? »Stanje v Sloveniji ni dobro in res se lahko vprašamo, zakaj. Ali imamo za našo kulturo preblage ukrepe? Ali jih ne znamo ali nočemo upoštevati?« piše Beovićeva. Po njenih besedah »število primerov na Švedskem še narašča, težko je reči, kje bomo končali, tudi pri njih ni dobro, nekateri ukrepi pa bi se pri nas razumeli kot zelo okrutni, zlasti ta odnos do starejših v domovih«.
Sama je bolj naklonjena finskemu modelu: »Upoštevajo ukrepe, imajo aplikacijo ... Ampak vidite, to pri nas enostavno ni mogoče, kulturne razlike so prevelike.«
Takoj po avgustu, malo preden se je začel drugi koronaval, smo infektologinjo Bojano Beović vprašali, ali bi se zgledovala po švedskem modelu. Takrat je dejala takole: »Ne, ne bi se zgledovala. Švedska je vendarle imela restriktivne ukrepe, utrpela je gospodarsko škodo, ker ni odvisna samo sama od sebe, cena pa je bila 10-krat toliko umrlih kot pri nas. Morda se to zdi komu sprejemljivo, a meni kot zdravnici ne.« Več o tem v članku »Morda se to zdi komu sprejemljivo, a meni kot zdravnici ne«.
Slovenija drvi proti Švedskim številkam
Danes, dobra dva meseca kasneje, so razmere precej drugačne. Če je Slovenija še v začetku septembra imela desetino smrti na 100.000 prebivalcev, ki so jih zabeležili na Švedskem, danes (članek je nastal 24. novembra) drvimo proti njihovim številkam. Če pogledamo samo kumulativne podatke od začetka epidemije pa do danes:– Švedska: 2.036 potrjenih primerov na 100.000 prebivalcev
– Slovenija: 3.194 potrjenih primerov na 100.000 prebivalcev
– Švedska: 62,62 pokojnega na 100.000 prebivalcev
– Slovenija: 55,05 pokojnega na 100.000 prebivalcev
793 smrti oseb, ki so bile okužene z novim koronavirusom, smo v statistiko vpisali od 1. do vključno 23. novembra. Vseh umrlih v Sloveniji od začetka epidemije je 1.156. To pomeni, da je skoraj 69 odstotkov vseh smrti zabeleženih samo v 23 novembrskih dneh.
Kako te številke danes komentira vodja vladne svetovalne skupine? »Stanje v Sloveniji ni dobro in res se lahko vprašamo, zakaj. Ali imamo za našo kulturo preblage ukrepe? Ali jih ne znamo ali nočemo upoštevati?« piše Beovićeva. Po njenih besedah »število primerov na Švedskem še narašča, težko je reči, kje bomo končali, tudi pri njih ni dobro, nekateri ukrepi pa bi se pri nas razumeli kot zelo okrutni, zlasti ta odnos do starejših v domovih«.
Sama je bolj naklonjena finskemu modelu: »Upoštevajo ukrepe, imajo aplikacijo ... Ampak vidite, to pri nas enostavno ni mogoče, kulturne razlike so prevelike.«
