KONEC VOJNE

Slovenci, začenjajo se novi časi

Objavljeno 05. november 2018 21.15 | Posodobljeno 06. november 2018 08.32 | Piše: Iztok Ilich

Stoletnica konca prve svetovne vojne. O preteklosti za sedanjost in prihodnost?

Tega dne je narodni svet razglasil ustanovitev Države SHS.
LJUBLJANA – Stoletnica konca prve svetovne vojne je za vrsto držav in narodov veliko več kot okrogla obletnica vdaje izčrpanih centralnih sil antanti. Ta dan je bil, tudi za nas, le eden izmed datumov v prelomnem obdobju, ki se je začelo že precej pred koncem vojne in je trajalo še dobršen del leta 1919. Obujanju zgodovinskega in tudi človeškega spomina na ta čas se v zadnjih tednih posvečajo vse ustanove in stanovska združenja, ki raziskujejo preteklost. Med njimi tudi Zgodovinski arhiv Ljubljana, ki je v Zgodovinskem atriju ljubljanske mestne hiše ob svoji 120-letnici postavil razstavo – na ogled bo do 27. novembra – Slovenci, začenjajo se novi časi. Njeno pripravo so vzele v roke Elizabeta Eržen Podlipnik, Mira Hodnik, Dunja Mušič in Judita Šega, ki je vodila projekt in uredila spremni katalog. Same ženske torej – kar je vsaj nekoliko vplivalo na izbor predstavljenih tem in da je v njih bolj kot vojaška v ospredju civilna, človeška stran dogajanja. Tudi povojna lakota, smrtonosne epidemije, begunci, vojni invalidi, sirote …

image
Italija je Primorcem obljubljala več pravic, kot so jih imeli v Avstriji.

Razstava, ker je orožje na bojiščih že umolknilo, sicer še govori o premikih množic, vendar jih prikazuje v drugačnih vlogah. Najprej še v uniformah vračajoči se tisoči in tisoči izmučenih vojakov, med njimi številni ranjenci in bolniki, s fronte v Furlaniji čez slovensko ozemlje na svoje domove nekje na vzhodu. Njihove domovine so na pogorišču »večne« habsburške monarhije postajale nove države z večidel že določenimi medsebojnimi mejami. Za jugozahodni slovanski del s Hrvati, Srbi, ki so živeli v Avstro-Ogrski, in Slovenci to ni veljalo. Naši predniki so se znašli pred diktatom mirovne konference, za katero so nekateri morda še upali, da se vendarle ne bo iztekla tako, da bo tretjina rojakov ostala v državi, proti kateri so v avstrijskih uniformah številčno in v orožju šibkejši zagrizeno branili soško fronto.

Razstavo Slovenci, začenjajo se novi časi so pripravile Elizabeta Eržen Podlipnik, Mira Hodnik, Dunja Mušič in Judita Šega.

A je bilo vse že sklenjeno – ne da bi najbolj prikrajšane kdo kar koli vprašal. Tako je bila tudi slovesna ustanovitev nove Države Slovencev, Hrvatov in Srbov na Kongresnem trgu v Ljubljani 29. oktobra 1918 pravzaprav le začetek 33 dni trajajoče epizode, ki ni dosegla mednarodnega priznanja. Po njej se je zaporedje narodov v imenu nove države, kraljevine – čeprav je kratica ostala enaka, SHS – spremenilo tako, da so se na čelo postavili Srbi. Medtem so se na severu in vzhodu čete, ki jih je z zvestimi častniki zbral general Maister, že bojevale za severno mejo, kar je na dodobra ponemčenem južnem Štajerskem pomenilo boj na dveh frontah, na Koroškem pa tudi uvod v plebiscit.

image
Regent Aleksander v Ljubljani

Sočasno so se na slovenskih tleh pojavile nove bahave uniforme predstavnikov zmagovite srbske dinastije in italijanskih obmejnih straž. Prestolonaslednik Aleksander je prvič uradno obiskal Ljubljano in še nekaj slovenskih krajev šele leta 1920, vendar se je o vsem najvažnejšem pa tudi o državnih simbolih in praznikih, poštnih znamkah, denarju in še čem že dobro leto odločalo v Beogradu. Hkrati je z uveljavljanjem slovenščine kot uradnega jezika na slovenskem ozemlju – ob nasilnem odpravljanju nemščine in vsiljevanju »srbohrvaščine« s cirilico – napočil čas za ustanovitev slovenske univerze. Po zavrnitvi v takratnih razmerah povsem neuresničljivih idej, da bi bil sedež univerze v Trstu oziroma Gradcu, je univerza naposled dobila prostore v nekdanjem Deželnem dvorcu v Ljubljani.

image
Povabilo na razstavo FOTOGRAFIJE: Iztok Ilich

Te in še nekatere, le na videz manj pomembne vsebine s fotografijo oziroma plakatom ali dvema, z izborom člankov, dokumentov ter odlomkov iz korespondence sestavljajo razstavo, ki se jo da pogledati v nekaj minutah, lahko pa ji obiskovalec nameni tudi precej več časa. Če meni, da človeška plat šteje več od formalne in da je brez poznavanja preteklosti težko razumeti sedanjost. In še težje ugibati o prihodnosti.
Deli s prijatelji