MORILEC KRAMBERGERJA

Skrivnosti o umoru je odnesel v grob

Objavljeno 11. januar 2019 07.02 | Posodobljeno 13. januar 2019 10.18 | Piše: Vojko Zakrajšek

Umrl je Peter Rotar iz Jurovskega Dola, obsojeni morilec Ivana Krambergerja. Motiv in pravo ozadje tragičnega dogodka sta ostala nepojasnjena.

Peter Rotar leta 1993 v zaporu na Dobu
JUROVSKI DOL – Ivana Krambergerja se je prijelo ljudsko ime dobri človek iz Negove. Od rojstva je v revščini previharil mnogo viharjev, z izumiteljsko žilico in dobrotništvom je sčasoma sedel v srca mnogo ljudi. Ko se je odločil za vstop v politiko, je na eni strani sprožil posmeh in pomilovanje, toda presenetljiv rezultat na predsedniških volitvah leta 1990, ko je zbral kar 18,5 odstotka glasov in zasedel tretje mesto, je prestrašil tako imenovano visoko politiko.

image
Ivan Kramberger, dobri človek iz Negove

Vključil se je v kampanjo za parlamentarne volitve leta 1992, toda v nedeljo, 7. junija 1992, je na predvolilnem zborovanju v Jurovskem Dolu pri Lenartu smrtonosna krogla končala življenjsko pot izumitelja, dobrotnika in politika. Nanj naj bi streljal močno pijani domačin Peter Rotar.

7. junija 1992 je krogla ubila izumitelja, dobrotnika in politika.

Novica, ki je obkrožila Slovenijo, je odjeknila kot bomba. Sledilo je ugotavljanje, od kod bi lahko priletela krogla – iz opuščene Roškarjeve ali iz sosednje Rotarjeve nove hiše. Domačini so vedeli, da ima ključe Roškarjeve hiše tudi Peter Rotar, zato so jih napotili k njemu. Ob 20. uri so že prijeli domnevnega storilca, 42-letnega Petra Rotarja.

Naboja, ki je končal Ivanovo življenje, niso našli. Dejstvo je, da je bilo govornika pri cerkvi dobro videti z oken obeh omenjenih hiš, strelec bi lahko zasedel položaj v eni ali drugi.

Nihče ni vzel vzorcev pijače, odtisov s kozarcev, odtis obuvala na sedalu ni nikogar zanimal.

Preiskava je stekla kot po maslu. Rotar je, še vedno pod vplivom alkohola, dejanje priznal. Bil je zmeden, okoli njega se je vrtela množica policistov in kriminalistov, in kot je kasneje sam dejal, se je počutil nebogljenega in prestrašenega. V Roškarjevi hiši so policisti našli priprto okno, na mizi dva kozarca z ostanki pijače ter nekaj nabojev za vojaško puško.

Odgovor, da so naboje tam med preiskavo pozabili policisti, se je zdel malce nenavaden, čudno pa je, da se s tem vprašanjem niti kasneje niso ukvarjali. Tudi zaradi takšnih površnosti so teorije o zaroti dobile krila. In tudi zato še vedno ostajajo dvomi o storilcu, ne glede na to, da je Rotar priznal in odsedel kazen.

Po skoraj devetih letih so ga maja 2001 pogojno spustili na prostost.

Sojenje Rotarju se je začelo 24. avgusta 1992. Vsi, zlasti pa Rotarjevi lovski kolegi, so vedeli, da ga Rotar rad večkrat srkne čez mero. In ne nazadnje je bil prav Peter Rotar tisti, ki je večkrat ponovil, da mu gre Kramberger na živce. Na sojenju so precej časa namenili razpravljanju o tem, kakšna je normalna količina popite pijače. Kdaj velja, da je človek pijan.
 

Priznal, nato zanikal


Kljub številnim dvomom obrambe o korektnosti celotnega postopka je sodišče zelo hitro odločilo. Razlik v izvedeniških mnenjih balistika in zdravnika o potovanju krogle sodišče ni upoštevalo. Rotar je na sodišču izjavil, da je streljal z lovsko puško, a temu se je obtoženec kasneje čudil. Dejstvo je, da je Krambergerja res ubil vojaški naboj, izstreljen pa naj bi bil iz lovske karabinke. Za mnoge dvomljiva je bila ocena psihiatričnega izvedenca, ki pravi, da je bil Rotar z mnogo preveč promili alkohola v krvi prišteven.

image
Približno tak pogled je imel strelec na kraj, kjer je stal Ivan Kramberger

Na sojenju je obveljalo, da je šlo le za en natančen strel iz Rotarjeve lovske karabinke. Streljal naj bi iz svoje nove hiše. »Počilo je in videl sem, da je Kramberger odskočil,« je dejal Rotar na sojenju. »Bil sem prepričan, da ga nisem zadel.«

Zakaj je priznal, kasneje pa zanikal? O tem je kasneje, po obsodbi, izjavil: »Bil sem še vedno v šoku, motile so me kamere, množica obrazov. Sicer pa so me novinarji že vnaprej obsodili, naj me zdaj potegnejo ven, če vedo, da je vse skupaj sumljivo. Tudi jaz si želim konec dvomov. Ker mnogi govorijo, da nisem kriv, pričakujem, da najdejo pravega.«
Obsojen je bil na devet let zapora, po pritožbi je višje sodišče kazen zvišalo na 12 let. Po skoraj devetih letih so ga maja 2001 pogojno spustili na prostost.

image
Marjeta Kramberger, Ivanova vdova: »Od začetka dvomim o Rotarjevi krivdi.«

Janez Golja je sodeloval pri preiskavi kot balistični izvedenec: »Celotna preiskava temelji na pričanju. Materialnih sledi, kje je stal strelec, ni bilo. Imamo pričevanje, našli smo puško v Rotarjevi hiši, v njej pa prazen tulec naboja. Menim, da sodbe ni mogoče spremeniti.«

Rotarjev zagovornik Ivan Bukovnik je komentiral: »To, kar trdi izvedenec, ne drži. Marsikaj ni bilo raziskano. Dejstvo je, da je bil iz puške izstreljen vojaški, ne lovski naboj.«

Marjan Bizjak, takrat dežurni preiskovalni sodnik, je kasneje izjavil: »Ogled kraja je bil opravljen kolikor je bilo mogoče natančno in pošteno. Izključeno je, da bi kdo streljal iz Roškarjeve hiše. Naboji na mizi – to nima zveze s tem primerom.«

Odvetnik Ivan Bukovnik je lani povedal: »Lahko le ponovim, da je bila preiskava zelo čudna. Opozarjal sem na nujnost razjasnitve dogajanja v Roškarjevi hiši, ki je stala blizu Rotarjeve. Teoretično bi storilec lahko streljal iz ene ali iz druge. Ko sem preiskovalce opozoril, naj raziščejo okoli kozarcev, stola ob oknu, nabojev na mizi itd., so zamahnili z roko. Nihče ni vzel vzorcev pijače, odtisov s kozarcev, odtis obuvala na sedalu ni nikogar zanimal. Kasneje je fotografija situacije iz Roškarjeve hiše izginila, dolgo zatem sem našel le kopijo. Ne trdim, da je strel priletel od tam, a dejstvo je, da je tam nekdo bil! Moti me, ker so vse to enostavno zanemarili.

Izpoved pravega storilca?

Krambergerjev sin Ivek je prepričan, da Rotar ni ubil njegovega očeta. Spomnil je, da mu je pred časom na uho prišla novica, da človek, ki je v resnici ustrelil Krambergerja, ni več prenesel duševnega pritiska ter je med izpovedjo domačemu župniku zaupal, da je streljal on, ne Rotar. Na žalost mora župnik o tistem, kar sliši v spovednici, molčati. O. B.

Morali bi ugotoviti okoliščine, če ne drugega, zaradi izločitve sumov. Kot rečeno, bilo je čudno. Dandanes bi se preiskave gotovo lotili drugače. Rotar je res priznal, a kasneje, po drugostopenjski sodbi, zanikal. Prepozno. Zahteval sem obnovo postopka. Zavrnili so me. Ker niso vsega raziskali, predvsem ostaja neznanka motiv za dejanje, ne bomo nikoli vedeli.« Odvetnik je še danes enakega mnenja, a pravo resnico je globoko v sebi obdržal Peter Rotar.
 

Srečanje dan pred umorom


Kazen je prestajal v zaporu na Dobu. Mnogi niso verjeli, da je res pravi storilec. V zaporu je opustil pijačo. Kot je znano, niso potihnili sumi, dvomi in govorice o nasilni odstranitvi političnega tekmeca. »Res sem dejanje priznal, vendar zaradi vinjenosti še danes ne vem, ali sem kriv ali ne. Res je žalostno, da niso mogli ugotoviti resnice. Zdaj, ko trezno razmišljam, mi marsikaj ni jasno, begajo pa me tudi govorice. Kar koli se je zgodilo, je kriv alkohol. A tega sodišče ni upoštevalo. Da sem bil prišteven, je ugotovil psihiater. Kakor koli, tudi jaz si želim, da se dvomi končajo. Ker mnogi govorijo, da nisem kriv, naj vendar povedo, kdo je pravi krivec. Povem vam, da me daje kup bolezni in z alkoholom sem se pravzaprav zdravil. Če piješ, ne čutiš, vendar človek ni pravi, ko je pijan. Zato se ne morem strinjati s psihiatrovo oceno, da sem bil prišteven.«

Po kapi v komi

Peter Rotar je umrl v 69. letu starosti, pokopali ga bodo danes, 11. januarja 2019, na domačem pokopališču v Jurovskem Dolu, le nekaj deset metrov stran od kraja, kjer naj bi 7. junija 1992 z natančno odmerjenim strelom iz lovske puške ustrelil dobrotnika Ivana Krambergerja. Pred približno tremi meseci je Rotar doživel kap, našli naj bi ga šele dva dni pozneje. Od takrat je v komi ležal v bolnišnici, tam je minuli torek umrl. O. B.

Vsemu temu dodajmo še podatek, da naj bi bil v sodnem spisu zaznamek o srečanju Krambergerja, Roškarja in Rotarja v Jurovskem Dolu dan pred umorom. O tem ni kaj dosti znanega, pravzaprav ne vemo, ali se je to sploh zgodilo, saj so vse tri priče že pokojne. Je pa ta prezrta podrobnost sprožila kar nekaj špekulacij o dogodku. Da naj bi šlo za nekakšen dogovor med njimi, zgodba pa se je tragično končala. Bi torej lahko šlo za nesrečno naključje? Škoda, da so takrat zavrnili Roškarjevo pričanje, vemo le, da je Peter Rotar zavrnil kakršen koli pogovor o domnevnem srečanju.
Deli s prijatelji