Skrb vzbujajoče napovedi za pomlad, Gregorčič odgovarja
Pripravite se na vremensko napoved za pomlad 2020.
Odpri galerijo
Temperatura morja sledi trendu segrevanja ozračja: tudi povprečna gladina se je v zadnjih 30 letih že dvignila za 10 centimetrov. FOTO: Jure Eržen, Delo
Svetovna meteorološka organizacija (WMO) je objavila najnovejše poročilo za letošnjo pomlad, natančneje od marca do maja. V mnogih delih sveta v naslednjih mesecih pričakujejo nadpovprečne temperature in še to brez izrazitejšega pojava El Niña.
El Niño je pomemben, saj dodatno prispeva k višji globalni temperaturi, a kot je pojasnil meteorolog Brane Gregorčič, na območje Evrope nima neposrednega vpliva.
Iz najnovejšega poročila WMO za pomlad 2020 izhaja, da lahko v večjem delu sveta pričakujemo nadpovprečne temperature ozračja in morja. »Kot lahko razberemo iz izračuna ECMWF, ki je vodilni svetovni center za izračun srednjeročnih in dolgoročnih vremenskih napovedi, znaša verjetnost, da bo pomlad toplejša od referenčnega časovnega obdobja (1993–2016) za naše kraje kar med 80 in 90 %.«
Preberite tudi: Uf, nore temperature: spomladi ponekod do 38 stopinj Celzija
A resnica je, kot pravi Gregorčič, da imamo v Sloveniji nadpovprečno tople mesece neprekinjeno že od lanskega junija, zato je povprečna temperatura zadnjih 12 mesecev v Sloveniji kar okoli dve stopinji višja od klimatološkega povprečja za obdobje 1981–2010. Maj 2019 je bil nazadnje mesec s podpovprečno temperaturo zraka.
Tako se tudi to pomladi nadaljuje skrb vzbujajoč trend rasti temperature ozračja, s tem pa tudi višje temperature morja. »Globalna temperatura je v zadnjih letih že okoli eno stopinjo višja, kot je bila v 20. stoletju. Porast temperatura na območju Alp v tem obdobju dosega že blizu dve stopinji. Temperatura morja pa sledi segrevanju ozračja in tako se je povprečna gladina v zadnjih 30 letih že dvignila za 10 centimetrov,« pojasnjuje Gregorčič.
Povišana gladina morja in porast emisije toplogrednih plinov bi že do leta 2050 bistveno vplivalo na trenutno podobo obale. Po pisanju CNN, ki povzema raziskavo Journal Nature Climate Change, bo okoli 12 odstotkov obale v naslednjih letih doživljalo hudo erozijo. Raziskava je še pokazala, da se bo do leta 2100 v gosto naseljenih območjih (vzhod ZDA, južna Azija in osrednja Evropa) obala v notranjost umaknila tudi do 100 metrov.
Največ plaž naj bi izgubila Avstralija. Raziskava je pokazala, da bo do leta 2100 v Avstraliji ogrožena skoraj polovica peščenih plaž. Podobno naj bi se zgodilo tudi v Čilu, Kitajski, ZDA, Rusiji, Mehiki in Argentini. Na udaru bodo predvsem majhni ravninski otoki.
El Niño je pomemben, saj dodatno prispeva k višji globalni temperaturi, a kot je pojasnil meteorolog Brane Gregorčič, na območje Evrope nima neposrednega vpliva.
Verjetnost, da bomo imeli pretoplo pomlad v Sloveniji je kar 80- do 90-odstotna. FOTO: Arso
Iz najnovejšega poročila WMO za pomlad 2020 izhaja, da lahko v večjem delu sveta pričakujemo nadpovprečne temperature ozračja in morja. »Kot lahko razberemo iz izračuna ECMWF, ki je vodilni svetovni center za izračun srednjeročnih in dolgoročnih vremenskih napovedi, znaša verjetnost, da bo pomlad toplejša od referenčnega časovnega obdobja (1993–2016) za naše kraje kar med 80 in 90 %.«
Preberite tudi: Uf, nore temperature: spomladi ponekod do 38 stopinj Celzija
A resnica je, kot pravi Gregorčič, da imamo v Sloveniji nadpovprečno tople mesece neprekinjeno že od lanskega junija, zato je povprečna temperatura zadnjih 12 mesecev v Sloveniji kar okoli dve stopinji višja od klimatološkega povprečja za obdobje 1981–2010. Maj 2019 je bil nazadnje mesec s podpovprečno temperaturo zraka.
Povprečne temperature v Ljubljani v zadnjem letu. FOTO: Arso
Tako se tudi to pomladi nadaljuje skrb vzbujajoč trend rasti temperature ozračja, s tem pa tudi višje temperature morja. »Globalna temperatura je v zadnjih letih že okoli eno stopinjo višja, kot je bila v 20. stoletju. Porast temperatura na območju Alp v tem obdobju dosega že blizu dve stopinji. Temperatura morja pa sledi segrevanju ozračja in tako se je povprečna gladina v zadnjih 30 letih že dvignila za 10 centimetrov,« pojasnjuje Gregorčič.
Višina morja v Kopru od leta 1960 do danes. FOTO: Arso
Do konca stoletja bi lahko izginila kar polovico vseh svetovnih peščenih plaž
Povišana gladina morja in porast emisije toplogrednih plinov bi že do leta 2050 bistveno vplivalo na trenutno podobo obale. Po pisanju CNN, ki povzema raziskavo Journal Nature Climate Change, bo okoli 12 odstotkov obale v naslednjih letih doživljalo hudo erozijo. Raziskava je še pokazala, da se bo do leta 2100 v gosto naseljenih območjih (vzhod ZDA, južna Azija in osrednja Evropa) obala v notranjost umaknila tudi do 100 metrov.
Erozija plaž bo največja v Avstraliji
Največ plaž naj bi izgubila Avstralija. Raziskava je pokazala, da bo do leta 2100 v Avstraliji ogrožena skoraj polovica peščenih plaž. Podobno naj bi se zgodilo tudi v Čilu, Kitajski, ZDA, Rusiji, Mehiki in Argentini. Na udaru bodo predvsem majhni ravninski otoki.
