OGROMNA SKALNA GMOTA

Skala presekala Darjino gostilno

Objavljeno 25. marec 2019 17.50 | Posodobljeno 25. marec 2019 17.50 | Piše: Lovro Kastelic

V Bistro Školjka je priletela mogočna skalna gmota. S partnerjem sta legla k počitku, ko je zabobnelo.

Zadnja naravna nesreča je bila v Podljubelju posledica izjemnih padavin v predhodnih mesecih. FOTO: Dejan Javornik
PODLJUBELJ – Bistro Školjka je priljubljena podljubeljska gostilna, ki je še v nedeljo na polno obratovala. »Imeli smo lepo število gostov,« se je pohvalila lastnica in domačinka Darja Govekar. Naslednje leto bo minilo že 30 let, odkar so zagnali to priljubljeno kulinarično postojanko, kjer dobite menda najboljše lignje na žaru.
image
V ponedeljek zvečer je v hišo priletela skala. FOTO: Dejan Javornik

»Pa ne samo to,« je dodala Darja, katere obraz je v torkovem jutru kazal sliko močno zaskrbljene in popolnoma nemočne ženske. V njej je zagotovo še vedno krepko odmevalo tisto bobnenje, ki se je sklenilo s silovitim pokom, posledica pobesnele narave tu pod Kofcami in Košuto.

Darja je bila zato v šoku. Sprva ni hotela govoriti. Tudi zavoljo dejavnosti, s katero se ukvarjajo. Kot hudič križa se bojijo slabe reklame. Ta bi vrgla namreč slabo luč na delovanje podljubeljske uspešnice, v katero je v ponedeljek s pobočja pod Kršišami treščila mogočna skala.
 

Petelin je znova znesel jajce


Na srečo imajo v Školjki po napornih vikendih ob ponedeljkih vselej zaprto. Vse druge dni so odprti do 22. ure. Kako klavrn bi šele bil obraz Govekarjeve, če bi si nepredvidljiva narava izbrala kateri drug dan in bi bil njen bistro, ta je namreč tik pod odsekanim skalnim previsom, tedaj odprt? To bi šele bila katastrofa!
image
Skala je prebila zid in pokukala v prostor, kjer ima osebje garderobo. FOTO: Dejan Javornik

Tako pa je lastnica ob 21.30, kot se spominja, že legla k počitku. Luči so se v prvem nadstropju pogasile in nastala je navidezna spokojnost. Ob njej je bil tudi njen partner. Zatisnila sta oči. Le deset minut pozneje ju je vrglo iz postelje. Tako je treščilo v hišo, da je Darja sprva pomislila, »da je pol bajte odneslo«!

Od nekod se je namreč utrgala debela skala, tako mogočna, da je tudi orjak ne bi mogel objeti, ter si za svoj cilj izbrala njen bistro. Da ne bo pomote: čeprav je tik ob strmem previsu, kjer si večina ne bi upala živeti, ima objekt s stanovanjem na vrhu in gostinskim lokalom spodaj prav vsa možna dovoljenja.

Darja Govekar ni mogla verjeti. Skala je namreč v tistem prebila zid in končala v prostoru ob shrambi in kurilnici, kjer ima osebje lokala garderobo. Povzročila je totalno razdejanje.

Še več, pred njenimi očmi se je v tistem ponovila legenda o veliki katastrofi, ki je, kot pravi ljudsko izročilo, nekoč že razdejalo stari trg pod Ljubeljem. Tudi takrat se je del Košute odtrgal in pridrčal v dolino. Pripovedka govori prav o kraju (samih kovačij), le dober ovinek proč, ki mu še danes pravijo Na plazu. Tam naj bi živel kovač, ki je imel petelina, a mu je ta ušel na Košuto. Starejši šentanski ljudje pa še danes pravijo: »Ako star petelin znese jajce, se rodi iz njega velikanski zmaj s sedmimi glavami.«
Sanacija bo draga in ne prav kmalu
Župan Tržiča Borut Sajovic: "Nekaj manjših skal bo treba še sanirati, fiksirati in zaščititi z mrežo, pri dokončni sanaciji tega podora, ki bo draga, pa računamo tudi na državna sredstva. Ali bo zadnji dogodek res prišel tudi v državni sanacijski program, bodo morali povedati drugi, vseeno pa mislim, da to še ne bo tako kmalu, sploh ker je obseg tovrstnih dogodkov v Sloveniji v porastu, sredstva pa hudo omejena."


In res: kovačev petelin je na Košuti znesel jajce, iz jajca pa se je izvalil zmaj. Zaril se je v goro. Ko je postajal večji, mu je začelo primanjkovati prostora. Gora se je morala polagoma razdvojevati vedno večjemu telesu in kosi kamenja so začeli z groznim bobnenjem leteti v dolino. Nakar se je utrgala še polovica gore in ven se je privalila velikanska zver s sedmimi glavami, iz katerih je švigal ogenj.

Zver je bežala z veliko naglico po dolini proti naselbini, hotela uiti pred valečim se kamenjem. Zver bi tudi ušla, če se ne bi od hriba nasproti Košute utrgala še velikanska skala, ki se je na letečega zmaja privalila s tako silo, zmaja pri priči usmrtila, naselbino pa je s kamenjem vred popolnoma prekrilo in uničilo.
 

Posledica izjemnih padavin


Legende in pripovedke so med nami tudi zato, da nas na pravljični način opominjajo na naravne katastrofe, ki so se dokazano zgodile. Raziskave površja so pokazale, da se je zgodovinski podor na tem območju zgodil v 13. stoletju.

Osem stoletij pozneje je nestabilna sestava tal na tem območju – že spet aktivna. Tržiški župan Borut Sajovic, ki se je včeraj ob zori tudi sam povzpel in si z vrha ogledal posledice naravne nesreče, ki je prizadejala Darjo Govekar, je dejal: »Takšnih dogodkov smo kot gorska občina že vajeni, pri nas je žal to že redni pojav, ki nastopi, ko se konča odjuga, to pa je ravno v tem času.« Strokovnjak za podore in njihovo zaščito, ki si je prišel prav tako že zarana ogledat razdejanje, mu je lahko le še pritrdil in dodal, da je zadnja naravna nesreča gotovo posledica izjemnih padavin v predhodnih mesecih, še posebno tistih v februarju, ki so bile prav v Podljubelju še posebno izrazite.

Določeni krajani, smo med drugim izvedeli od župana, naj bi pod samo čerjo že pred tem opazili več vode, peska in drugih nanosov, kot je bilo to sicer v navadi. Torej se je naravna nesreča napovedovala. »Se pa bojimo, ker je prav tam še ena razpoka. Že mogoče, da bo površje zdržalo, lahko pa da bo že jutri znova zapretilo,« je posvaril župan in zaključil: »Kot župan sem vesel, da se ni nikomur nič zgodilo, iskreno se zahvaljujem tudi 29 gasilkam in gasilcem iz PGD Bistrica pri Tržiču ter iz Podljubelja, prav tako tudi poveljniku štaba civilne zaščite Petru Rotarju, ki so že v ponedeljek zvečer postorili, kar je bilo treba, pokrili odprtino na hiši in zaprli vodo.«
Ako star petelin znese jajce, se rodi iz njega velikanski zmaj s sedmimi glavami, pravi pripovedka.


Tudi Darja Govekar se zahvaljuje vsem, ki so ji priskočili tako ekspresno na pomoč. Skala, ki se je prikotalila naravnost v njen objekt, pa pomeni ponovno opozorilo, da morajo odločevalci v prihodnje neprimerno bolj upoštevati naravne zakonitosti in ne izdajati dovoljenj za gradnjo na območju potencialnih naravnih nesreč. 
Deli s prijatelji