STRAŠNA TRAGEDIJA

Šest otrok izgubilo očeta

Objavljeno 20. januar 2020 07.04 | Posodobljeno 20. januar 2020 07.04 | Piše: Tomica Šuljić

Janez Gubanec se je ponesrečil med cepljenjem drv. Z obrazom v krvi ga je našla vdova Štefka.

Na špici je ostal usodni kos oreha, na prizorišču so mu prižgali svečo. FOTO:
Nepričakovane delovne nesreče, ki se dogajajo vsak dan, so vedno boleče za svojce preminulih, ki jih šokira nenadna, a trajna odsotnost ljubljene in bližnje osebe. Tako je bilo tudi pri družini Gubanec v Vodicah, kjer je v petkovem popoldnevu na okenski polici gorela sveča v spomin na očeta in moža, 65-letnega Janeza Gubanca, ki ga je kruta nesreča na njegovi domačiji nenad(eja)no iztrgala iz objema ljubljenih in bližnjih.

image
Vdova Štefka Gubanec bo zelo pogrešala nasmejanega in pridnega moža. FOTO:
Pri vhodnih vratih nas pričaka vdova Štefka Gubanec – dan prej je našla moža Janeza – ki nam med hojo po hiši pokaže, kaj vse je njen mož naredil s svojimi rokami: »Toliko je znal, toliko naredil, ogromno ljudi ga pozna.« Zanj vdova v pogovoru uporabi tudi opis deloholik.
 

Na špici je šlo vse narobe


Na nesrečni četrtek je kanil cepiti drva na metrska polena: »Oreh se je podrlo, pa ga je hotel razklati,« pravi vdova: »Začel je delati okoli 13.15, jaz sem ga našla kakšnih 15 minut zatem.« Drva je cepil na špico, nasajeno za zadek traktorja: »Seveda, on je to špico tudi sam naredil, skopiral jo je in skozi na njej delal vsaj zadnjih 20 let, če ne več,« se spominja Gubančeva.

Nekaj pred 14. uro je bila tudi policija obveščena o tragediji pri Gubančevih: »Policisti so po prvih zbranih obvestilih ugotovili, da je 65-letnega moškega pri cepljenju drv zadel večji kos lesa, ki je povzročil tako hude poškodbe, da je moški kljub hitri zdravniški pomoči na kraju nesreče umrl,« je poročala Aleksandra Golec z ljubljanske policijske uprave. Kot dodaja, so njeni službeni kolegi z zbiranjem obvestil ugotovili še tole: »Znakov kaznivega dejanja ni in bo o dogodku obveščeno pristojno državno tožilstvo.«

Srce je delalo, ampak glava je bila preč.

Kot predvideva vdova Štefka, je bila težava v tem, da je bil les nemara pretrd: »Velikokrat je to počel, pa ni bilo težav. Če je bil pretrd oreh, je verjetno poleno obrnilo in ga zadelo v glavo – ne vem točno, sam je delal,« opiše z otožnim obrazom. Sama je po prihodu domov najprej zaznala, da se je prižgan traktor čudno obnašal, šla je pogledat: »Mož je zraven ležal z obrazom v mlaki krvi, sem ga obrnila. Srce je delalo, ampak glava je bila preč. Traktorja sploh nisem znala ugasniti …« Nato solze na njenih licih prekinejo pripoved.
 

Bil je zabaven in nasmejan


Na prizorišču je še vedno parkiran traktor z nasajeno špico, ob rdečem madežu na tleh gori sveča v spomin na prezgodaj preminulega; Štefka tudi tukaj zaihti ob misli na svojega partnerja, svojega prijatelja, svojo ljubezen življenja: »Kot par sva bila zelo povezana, zelo veliko sva bila skupaj, veliko sva delala skupaj. Bil je zelo zabaven, nasmejan človek, zmeraj je bil za hece.«

Na koncu je na nesrečni četrtek traktor moral ugasniti najstarejši sin, ki je prihitel iz Ljubljane. Štefka in Janez imata skupaj šest otrok. Najstarejši jih šteje 29, najmlajši komaj 11: »Otroci so zreli za svoja leta, vem, da mi bodo pomagali,« pravi njihova mama. Janez, pravi, je najraje videl, »da je najmlajši sin začel igrati harmoniko, da je (Janez) pel zraven. Ta mu je željo izpolnil; tudi Janez si je želel igrati, pa ni mogel. Zelo je bil ponosen nanj.«

20 ali celo več let je Gubanec cepil drva.

»Tole se je moralo nekaj odlomiti,« pokaže Štefka na špico. Vrgla jo bo na odpad, da je »ne bo slučajno še kdo uporabljal. Pa skozi je delal na tem, in ni bilo težav nikoli. Pa pravijo, da je zelo nevarna stvar,« glasno niza misli Štefka: »Skozi je bil v delu in delo ga je pokopalo,« žalostno ugotovi za konec. Janeza Gubanca so danes pripeljali v poslovilno mrliško vežico v Vodicah, jutri ob 15. uri ga bodo na pokopališču pospremili na zadnjo pot, v srcih bo ostal s svojimi še dolgo dolgo. 
Deli s prijatelji