AGROMETEOROLOŠKA NAPOVED

Se veselite snega? Čakali boste še nekaj časa ...

Objavljeno 06. december 2018 17.03 | Posodobljeno 06. december 2018 17.03 | Piše: Andreja Sušnik
V nižinah nimamo občutka, da smo v zimskem času; prihodnji teden se vrača mraz, ki ga imajo rade prezimne vrtnine.
Zdaj je čas za sajenje žita, do božiča bo lepo ozelenelo.
Jesen je bila po Sloveniji okoli 2 oC toplejša od povprečja, količina padavin je bila večinoma podpovprečna. V dolinah še ni vtisa zime, v gorah pa je snežilo. Največ snega je zapadlo v visokogorju Julijskih Alp. Tam so torej razmere zimske, čeprav snežna odeja ni debela. Kakšni pa so obeti? Konzorcij podnebnih strokovnjakov iz Evrope za dolgoročne napovedi je izdal skupno mnenje o sezonski napovedi za zimo. Ta za Slovenijo ne kaže posebnega temperaturnega signala, namočenost pa naj bi bila vsaj povprečna. Ekstremnih zimskih razmer, kot so obilno sneženje, veter, mraz, in njihovega trajanja s pomočjo tovrstnih napovedi za več kot nekaj dni vnaprej ni mogoče napovedati.

Zimsko varstvo rastlin

image
GETTY IMAGES/ISTOCKPHOTO Zdaj je čas za sajenje žita, do božiča bo lepo ozelenelo.
V času obiranja sadnega drevja in odpadanja listja nastajajo na poganjkih številne odprte rane, ki lahko v ugodnih vremenskih razmerah postanejo vdorna mesta za bakterije in bolezni in tako povzročijo okužbe. Da bi preprečili širjenje bakterij, je že v času odpadanja listja treba opraviti prvo škropljenje. Drugo opravimo, ko odpade večina listja. V primeru suhega vremena jeseni zadostuje samo eno škropljenje ob koncu odpadanja listja. Kmetijske svetovalne službe na Goriškem obveščajo, da obstajajo ponekod bolezenska znamenja, kot so sušenje ter smoljenje poganjkov in vej, ki lahko kažejo na prisotnost bakterijskih okužb ali glivičnih bolezni lesa, kot so breskov rak ali ožig breskove skorje. Da bi zmanjšali možnost pojava bolezni v nasadih, se v jesenskem obdobju priporoča uporabo bakrenih pripravkov. Pomembno je, da škropite v suhem in toplem vremenu.

Napoved
Danes bo pretežno oblačno. Dopoldne bodo občasne rahle padavine, po nižinah večinoma kot rahel dež. Jutranje temperature bodo od –1 do 2, na Primorskem do 7, najvišje dnevne od 3 do 5, na Primorskem do 11 °C.
Jutri bo pihal jugozahodni veter. Na vzhodu države bo deloma jasno, drugod pretežno oblačno.

Obeti

V soboto nas bo prešla hladna vremenska fronta. Za njo bo od severa proti Alpam pritekal hladen polarni zrak. V sredini prihodnjega tedna bo nad severno Evropo nastalo območje visokega zračnega tlaka ter se razširilo tudi proti osrednji Evropi. V soboto bodo padavine zajele vso Slovenijo, meja sneženja se bo ob koncu padavin predvidoma spustila pod 1000 m nadmorske višine. Od nedelje do četrtka kaže na hladnejše vreme, po večini brez padavin.

Prezimne vrtnine obožujejo mraz

Prejšnji teden je vsaj v osrednji del Slovenije prinesel nekaj dni mraza, a zima je predvidljiva, kaže, da se bo že prihodnji teden vrnil mraz. Z vrtov smo že pospravili pridelke, le redke vrtnine še ostajajo na gredah. Med temi je motovilec, ki obožuje mraz in zimo zlahka preživi. Prav te dni nas že razveseljuje z značilnimi zelenimi rozeticami, ki so odličnega okusa. Je enoletna rastlina, izvira iz plevelne vrste, ki jo najdemo na njivah. Izviral naj bi s Sardinije in Sicilije in iz arheoloških ostankov domnevajo, da so ga za prehrano uporabljali že v neolitski dobi. Je rastlina hladnega dne. Sejemo ga že v drugi polovici avgusta in septembra, vendar pri visokih temperaturah slabo kali, zato je treba gredo zaščititi pred sončno pripeko. Veliko bolje kalijo vsaj tri leta stara semena. Sveža lahko prelisičimo: preden jih posejemo, jih damo za nekaj dni v zamrzovalnik. Dobro prezimi, če je pokrit s snežno odejo. Ker pa so zime zelo spremenljive in sklenjena snežna odeja ni več pravilo, ga je treba zaščititi, saj slabše prenese suh mraz, sploh če so listki zamrznjeni in nanje čez dan, ko se nekoliko otopli, posije sonce. Pridelek lahko pobiramo vse do marca, spomladi, ko se otopli in podaljša dan, gre zelo hitro v cvet.

Posejmo Lucijino žito
Poznate pregovor Sveta Lucija žito sadi? Že naši predniki so namreč na ta dan v skledice sejali žito. Ponekod je šega povezana s sv. Barbaro, ki goduje na 4. decembra, drugje jo upoštevajo na dan sv. Lucije (13. december), ker je ta pred uvedbo gregorijanskega koledarja veljal za najkrajšega v letu. Sveti Luciji so ljudje pripisovali posebno vlogo, saj naj bi zimskemu soncu povrnila energijo, da bi znova ogrelo zmrznjeno zemljo, iz katere bi vzklili novi plodovi. Zato ponekod žito imenujejo tudi Lucijino žito. Vsekakor je v teh dneh čas, da posejemo žitno seme, in do božiča bodo bilke že ozelenele. Da ne bi prehitro vzklilo, lonček postavite na nekoliko hladnejše mesto v stanovanju.

Plan rezi

Zdaj je tudi čas, da naredite plan rezi in se pravočasno lotite izvajanja. Glavna zimska rez naj bo opravljena v fazi mirovanja, to je v času od konca odpadanja listja do začetka brstenja. Z rezjo uravnavamo rodnost in obremenitev sadnega drevja in vinske trte, kar odločilno vpliva na kakovost pridelka. Ta bo na preobremenjenih rastlinah slabše dozorel, rastline se bodo z leti izčrpale. Jablane in hruške večinoma obrezujemo v času zimskega mirovanja. V krajih s hladnejšimi zimami začnemo obrezovati proti koncu zime, ko mine čas nizkih temperatur. Breskve in nektarine obrezujemo pozimi v dobi mirovanja in poleti v času vegetacije. Pri zimski rezi v hladnejših krajih moramo biti pozorni, da jih obrežemo tik pred cvetenjem. V krajih s toplejšimi zimami lahko začnemo rez že v začetku zime in nadaljujemo vse do cvetenja. Mlade češnje in višnje obrezujemo spomladi, starejša drevesa pa med obiranjem ali takoj po njem. Slive in češplje obrezujemo v času zimskega mirovanja in v času vegetacije. Kaki obrezujemo proti koncu zime, ko mine nevarnost nizkih temperatur. Pomembno je vedeti, da mlada drevesa vseh sadnih vrst režemo spomladi tik pred brstenjem. Osnovni cilji rezi so vzdrževanje ustreznega ravnotežja med rastjo in rodnostjo, oblikovanje ustrezne gojitvene oblike oziroma krošnje, odstranjevanje suhih, bolnih in izrojenih delov rastlin, uravnavanje zračnosti in osvetlitve rastlin.

Svetovni dan tal

Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) je leta 2013 5. december razglasila za svetovni dan tal z namenom ozaveščanja o pomembnosti tal. Izpusti industrije, prometa, kmetijstva, poselitve, izlitja nevarnih tekočin, zakopavanje odpadkov in mnoge druge dejavnosti so ponekod že močno onesnažili naša tla. Onesnaženost tal je pomemben problem, ki v preteklosti ni bil dovolj poznan in deležen ustrezne pozornosti. Zaradi posledic onesnaženosti tal na zdravje človeka in ekosistemov so letošnji svetovni dan tal posvetili ukrepom za čista tla s pozivom k odpravljanju onesnaženih tal (Be the solution for soil pollution). 
Deli s prijatelji