NE SNEG. SUŠA!

Se nam letos obeta najhujša suša v 30 letih?

V Avstriji imajo težave s preveč snega, pri nas so snežinke poplesavale občasno; vse več rek ima sušne pretoke.
Fotografija: Pri nas je snega za vzorec, na Poljskem pa takole. FOTO: Reuters
Odpri galerijo
Pri nas je snega za vzorec, na Poljskem pa takole. FOTO: Reuters

V zadnjih dneh smo v naši okolici spremljali obilno sneženje, v severnem delu Avstrije je v Alpah lokalno ponekod padlo več kot dva metra snega. To je povzročilo številne nevšečnosti na cestah, na nekaterih območjih so razglasili visoko stopnjo nevarnosti pred snežnimi plazovi. Sneg je v Nemčiji povzročal težave predvsem na Bavarskem. Obilno sneženje je bila posledica klasičnega vpliva krepitve snežnih padavin, ki so prispele s fronto s severa (angl. Northern Stau). Zračna masa je trčila ob Alpe, se prisilno dvignila in lahko bi rekli, da se je celotna količina snega stresla na avstrijski strani Alp. Padavine so zato v slovenskem prostoru oslabele. Pri nas je v dolinah v osrednji Sloveniji le tu in tam poplesavala snežinka, na vzhodu je padlo za kakšen centimeter snega, zaplate umetnega so na smučiščih, še na Kredarici ga je za ta čas zelo malo, borih 25 cm. Snežinke so oplazile tudi Mediteran, tam se je izjemno ohladilo.

Snežna bera letos je slaba, prav tako padavinska. Upajmo, da se ne bomo približali sezoni 1988/89, ki je bila po podatkih Arsa najbolj skopa s snegom od začetka meritev. Na Kredarici je sneg, ki je padel v začetku decembra, izginil že v februarju, skoraj dva meseca in pol ni bilo padavin. Letos je suša zaenkrat dolga dober mesec, saj že od prve dekade decembra v dolinah osrednje Slovenije ni bilo obilnejšega dežja, le tu in tam je porosilo. V Ljubljani in večjem delu osrednje in severozahodne Slovenije je v zadnjem mesecu padlo le 10 odstotkov običajnih padavin, na Obali, Goriškem in v severovzhodni Sloveniji 20, na Dolenjskem 30 odstotkov. Zaradi borih padavin imajo reke male in ustaljene pretoke. Vse več rek pri nas ima sušne pretoke, značilne za zimski čas. Najhladnejše imajo temperaturo blizu 0 °C. Ob bregovih posameznih rek se je začel pojavljati led. Najtoplejše so kraške reke blizu izvirov, ki imajo temperaturo med 8 in 10 °C. Danes in prihodnje dni bo vodnatost rek ostala mala, ponekod sušna in ustaljena.

Mrzla tla

V hladnih dneh brez snežnega pokrova se hladijo tudi tla. Povprečne dnevne temperature tal v setveni globini so v zadnjih dneh v večjem delu države ostale blizu ničle ali malo pod njo. Tla so brez snega, kar je slabo, saj snežna odeja zavaruje zemljo in rastline pred globoko zmrzaljo. Tako nas je že stara kmečka modrost učila, da pšenica pod snegom lepo prezimi, škoduje pa ji mraz brez snega. Tudi zmrzovanje zemlje v njeno globino se s snežno odejo ustavi, v primeru suhega mraza, torej hude zime brez snega, pa se bo globina zmrzovanja povečala. Tako lahko v hladnejših krajih plast zmrznjene zemlje doseže globino 40 centimetrov in se dlje obdrži. Prvi del prezimovanja pšenice je kopičenje sladkorjev v sončnih jesenskih in zimskih dnevih, druga faza pa je povečanje suhe snovi v celici. Pšenica tako zmanjšuje točko zmrzovanja. Odpornost proti mrazu je odvisna od dejavnikov okolja.

Snežni pokrov je dober izolator, saj že nekaj centimetrov snežne odeje ščiti rastline pred mrazom. V obdobjih brez snega lahko temperature okrog –10 °C, ki trajajo dlje, povzročijo poškodbe na občutljivih sortah pšenice. Nekoliko jih lahko ublažimo z globljo setvijo. Pri prerani setvi pšenice se posevki jeseni preveč razvijejo in razrastejo, taki se slabo utrdijo in so manj odporni proti zimski zmrzali in bolezni. Posamezne faze razvoja se pri prepozni setvi odvijajo mnogo hitreje kot pri normalni. Ozimna pšenica je za zimski mraz najbolj občutljiva v stadiju od enega do dveh listov, najbolj odporna pa v stadiju treh listov in na začetku razraščanja. Pšenica najbolje prenaša mraz sorazmerno kmalu po setvi, zato jo sejemo precej pozno. Vzrok je v tem, da se ne razrašča le jeseni, temveč tudi spomladi. Na odpornost močno vplivajo tudi zdravstveno stanje rastlin, tip tal, nagnjenost terena in drugo. V zadnjih letih je vse več zim brez snežnega pokrova, vendar so leta z zelo hladnimi tlemi v setveni globini v prvi dekadi januarja kljub temu značilnost preteklosti. Na Goriškem so bila od leta 1981 najhladnejša tla v setveni globini leta 1985, temperature tal so padle do –4,5 °C, v Ljubljani v letu 1987 okrog –6,0 °C, podobno v Murski Soboti leta 2002.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije