PREDLOG

Še dve leti, da prevzamete svoje pozabljeno premoženje

Na 'pozabljenih' računih je za 67 milijonov evrov.
Fotografija: V povprečju je na računu približno 840 evrov. FOTO: Getty Images/iStockphoto
Odpri galerijo
V povprečju je na računu približno 840 evrov. FOTO: Getty Images/iStockphoto

LJUBLJANA – Čeprav so že dve leti uradno ukinjeni, pa je pri Klirinško depotni družbi (KDD) še vedno približno 80.000 registrskih računov, na katerih so ostale delnice iz privatizacije. Na finančnem ministrstvu so pripravili predlog, po katerem bi to pozabljeno premoženje dve leti še ostalo na KDD, nato pa bi se preneslo na Kapitalsko družbo (Kad). Prenos na sodišče tako ni več predviden.

Zakon o nematerializiranih vrednostnih papirjih, ki ga je DZ sprejel jeseni 2015, je z letom 2017 ukinil registrske račune za fizične osebe, že konec septembra 2016 pa tudi za pravne osebe, na katerih so imetniki hranili premoženje od lastninjenja v začetku 90. let prejšnjega stoletja. Postopek je tekel v okviru priprav na uveljavitev enotnih standardov izvajanja korporacijskih dejanj na vrednostnih papirjih, povezanih z vključitvijo v evropsko poravnalno platformo Target 2 Securities.

Številne kritike

Če imetniki niso želeli izgubiti svojega premoženja, so morali delnice prenesti na trgovalni račun pri izbrani banki ali borznoposredniški družbi, kar pa je naletelo na številne kritike, saj z registrskimi računi niso imeli stroškov, za trgovalni račun pa banke oz. borznoposredniške hiše zaračunavajo stroške odprtja, zaprtja, vodenja in drugo.

Po številnih kritikah, da je prenos delnic z registrskega računa pri KDD na trgovalni račun pri izbrani borznoposredniški družbi ali banki povezan z nezanemarljivimi stroški, je DZ sicer z zakonom omejil stroške vodenja računa v odvisnosti od vrednosti premoženja na njem, vendar so nekatere banke in borznoposredniške hiše zahtevale ustavno presojo in ustavni sodniki so jim dali prav. Lani spomladi so razveljavili člen zakona, ki je omejeval stroške trgovalnega računa posameznika, saj, kot so ugotovili, DZ ni izkazal obstoja javne koristi za omejitev teh stroškov.

Gladka razgradnja

Številni imetniki so se že takrat računom odpovedali, spet tretji niso storili ničesar. Takšnih računov je po zadnjih podatkih še več kot 80.000, piše v osnutku novele zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih, ki ga je finančno ministrstvo pred nekaj dnevi objavilo na portalu e-Uprava.

Proces razgradnje registrskih računov je po teh ocenah tekel razmeroma gladko. Medtem ko je bilo v začetku leta 2016 na registrskih računih pri KDD za 7,7 milijarde evrov vrednosti premoženja, se je ta številka do meseca dni po uradni ukinitvi registrskih računov zmanjšala na manj kot odstotek prvotne vrednosti. A kljub temu je še vedno visoka – dobrih 67 milijonov evrov.

Na začasnih računih

Ko je moral KDD registrske račune ukiniti, je premoženje, ki je še ostalo na njih, prenesla na začasne račune, od tam pa bi moralo v skladu z zakonom o nematerializiranih vrednostnih papirjih iz leta 2015 preiti na t. i. sodni depozit. Takšna rešitev je v splošnem sicer sistemsko ustrezna, pravijo na finančnem ministrstvu, a dodajajo, da pa bi zaradi potrebe po množični uporabi v konkretnem primeru dala neprimerne in nesorazmerne rezultate. V primeru prenosa premoženja s pozabljenih registrskih računov na sodišča bi bili namreč lahko postopki dolgotrajni in dragi, v primeru imetništva pravnih oseb tudi precej zapleteni, vsi pa bi precej obremenili delo sodišč. Poleg tega je zelo verjetno, da imetniki vrednostnih papirjev, ki jih niso prevzeli v zakonskem roku, ne bi prevzeli niti iz sodnega depozita, saj bi jim to povzročilo še večje stroške kot prenos na trgovalni račun pri kateri ob bank ali borznoposredniških družb.

Korist za vse državljane

Zdaj na ministrstvu predlagajo, da bi ukinjeni registrski računi ostali na skupnem namenskem računu pri KDD še do konca leta 2021, nato pa bi jih prenesli na poseben račun pri Kadu. Tako se bodo koristi iz vrednostnih papirjev, ki so opuščeni zaradi ukinitve registrskih računov, posredno razdelile med vse državljane.

Čeprav je KDD uradno ukinil registrske račune, torej premoženje na njih še ni izgubljeno. Po predlogu bo še slabi dve leti ostalo na posebnem računu pri KDD, in kdor bo želel, ga bo lahko še vedno prenesel na svoj trgovalni račun pri članicah KDD, to so nekatere banke in borznoposredniške hiše. To bo lahko storil z manj opravili in stroški, kot če bi bili vrednostni papirji preneseni na sodni depozit.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije