OB TABORIŠČU
Šarec: Slovenija ni nikoli nikogar napadala, je pa vedno branila svoje
Pod Ljubeljem opomin na grozote vojne in poziv k njihovemu preprečevanju ...
Odpri galerijo
Marjan Šarec. FOTO: Uroš Hočevar
LJUBELJ – Današnja slovesnost ob 74. obletnici osvoboditve podružnice koncentracijskega taborišča Mauthausen pod Ljubeljem je služila kot opomin na grozote vojne. Kot je izpostavil predsednik vlade Marjan Šarec, smo odgovorni za to, da se takšne grozote ne bi nikoli več ponovile. Zato je treba tudi pravočasno odgovoriti na provokacije.
Šarec je v svojem nagovoru spomnil na pretresljive zgodovinske pripovedi. Dandanes pa smo že pozabili, kaj je to vojna in konflikti. »Očitno že tako dolgo živimo v miru, da si sploh ne predstavljamo, da so tudi danes po svetu še vedno vojne in taborišča,« je opozoril Šarec.
Kot je dejal župan Sajovic, ga pogosto vprašajo, do kdaj bodo še pripravljali slovesnosti pod Ljubeljem. »Moj odgovor je jasen: dokler bo treba, da se ve in ohrani, kdo je bil zaprt za bodečo žico, kdo je bos pozimi kopal predor in kdo je bil na drugi strani, toplo oblečen in nahranjen.«
»Slovenija ni nikoli nikogar ogrožala in napadala, je pa vedno branila svoje. Bile so vojne, ampak vedno smo bili uspešni in vedno bomo tako tudi v bodoče,« je dejal premier, ki je prepričan, da se je treba nehati prepirati zaradi politike in začeti sodelovati.
Slovenija ni nikoli nikogar ogrožala in napadala, je pa vedno branila svoje
Šarec je v svojem nagovoru spomnil na pretresljive zgodovinske pripovedi. Dandanes pa smo že pozabili, kaj je to vojna in konflikti. »Očitno že tako dolgo živimo v miru, da si sploh ne predstavljamo, da so tudi danes po svetu še vedno vojne in taborišča,« je opozoril Šarec.
Kot je dejal župan Sajovic, ga pogosto vprašajo, do kdaj bodo še pripravljali slovesnosti pod Ljubeljem. »Moj odgovor je jasen: dokler bo treba, da se ve in ohrani, kdo je bil zaprt za bodečo žico, kdo je bos pozimi kopal predor in kdo je bil na drugi strani, toplo oblečen in nahranjen.«
Edino koncentracijsko taborišče na SlovenskemLjubelj, kjer so ostanki edinega koncentracijskega taborišča na Slovenskem, je simbolni kraj spomina na vse žrtve taborišč, ki dodaja k razumevanju zgodovinskega obdobja upora proti nacizmu in fašizmu, je pojasnila članica mednarodnega komiteja Mauthausen Monika Kokalj Kočevar.
V Mauthausnu in njegovih 49 podružnicah je bilo med vojno interniranih 200.000 ljudi in kar polovica jih je tam umrla, med njimi je bilo tudi več kot 4000 Slovencev, od katerih jih je skoraj 1800 v taborišču izgubilo življenje. Taborišče Ljubelj s severnim in južnim delom je bilo eno zunanjih taborišč Mauthausna, v njem pa je bilo okoli 1800 taboriščnikov, ki so gradili ljubeljski predor. Najmanj 34 taboriščnikov je pri tem umrlo.
V Mauthausnu in njegovih 49 podružnicah je bilo med vojno interniranih 200.000 ljudi in kar polovica jih je tam umrla, med njimi je bilo tudi več kot 4000 Slovencev, od katerih jih je skoraj 1800 v taborišču izgubilo življenje. Taborišče Ljubelj s severnim in južnim delom je bilo eno zunanjih taborišč Mauthausna, v njem pa je bilo okoli 1800 taboriščnikov, ki so gradili ljubeljski predor. Najmanj 34 taboriščnikov je pri tem umrlo.
»Slovenija ni nikoli nikogar ogrožala in napadala, je pa vedno branila svoje. Bile so vojne, ampak vedno smo bili uspešni in vedno bomo tako tudi v bodoče,« je dejal premier, ki je prepričan, da se je treba nehati prepirati zaradi politike in začeti sodelovati.
