Sanja (20) si je tik pred smrtjo sama izbrala žaro in žalno cvetje

SVETI JURIJ OB ŠČAVNICI – Tako rekoč vsa Slovenija, zlasti njen severovzhodni del, je v preteklih dneh spoznavala študentko Sanjo Pertoci, ki je 12. julija lani dopolnila 20 let. Dekle iz Sovjaka v Slovenskih goricah se je pet let borilo s hudo obliko raka – osteosarkomom.

V tem času ste ji bralci Slovenskih novic prek Krambergerjevega sklada pomagali vsaj nekoliko omiliti neznosno trpljenje, ki jo je včasih manj, včasih močneje stiskalo vse od leta 2013. V zadnjih dnevih se je veliko pisalo in govorilo o tem, da si je izmučena mladenka želela prikrajšanje muk, in sicer z evtanazijo. Najbližji so se s težkim srcem sprijaznili z njeno zadnjo željo in začeli so tudi zbirati finančna sredstva za prevoz v Belgijo, kjer je evtanazija legalizirana, ter za samo evtanazijo.


Po mučnih kemoterapijah, obsevanjih in številnih težkih operacijah, s katerimi je izgubila več kot polovico pljuč, obe trebušni preponi in pet reber, je velika borka Sanja v noči na soboto, 23. februarja 2019, izgubila boj z zahrbtno boleznijo.

O nesrečnem dekletu in njenem trpljenju smo pogosto poročali, nazadnje na dan, ko je v nočnem času zgubila boj za življenje. Sredi tega tedna je po spletnih portalih in na facebooku zakrožil pretresljiv zapis o pogumni dvajsetletnici, ki ji usoda ni dovolila, da bi živela kot njene ostale vrstnice, da bi se veselila življenja z mamo Dragico, očetom Slavkom in s sestro Vesno ter z vsemi drugimi svojci in prijatelji.

Zahrbtna bolezen ni dovolila, da bi Sanja po ljutomerski gimnaziji zaključila tudi fakulteto, da bi si ustvarila lastno družino. Kot nam je pred nekaj dnevi zaupala Sanjina mama Dragica, so po mnenju zdravnikov UKC Ljubljana izčrpali vse možnosti za njeno ozdravitev, zato so dekle poslali v domačo oskrbo. Kljub velikim odmerkom morfija so se bolečine v prsnem košu iz dneva v dan le stopnjevale. Sanja je bila popolnoma pri zavesti in se vsega zavedala.


»Na zadnjem pregledu v mesecu januarju so Sanji predpisali kapljice, ob pomoči katerih bi bila bolj sproščena. Žal je padla v komo in se prebudila po treh dneh. Čeprav je bila popolnoma pri zavesti, je zaradi oslabljene dihalne funkcije zadnji mesec dihala le še ob pomoči kisika. Da je bila do konca prisebna, potrjuje tudi dejstvo, da si je izbrala žaro, sliko za zadnje slovo, izrazila želje za cvetje, ki naj kras njeno zadnje domovanje, njeno žaro ... Zaradi oslabljenega dihanja ni smela prejemati nobenega antidepresiva, saj bi vsakršno pomirjevalo le še poslabšalo njeno stanje, zato je Sanjina zadnja želja bila, da bi se poslovila z roko v roki s svojo družino, brez bolečin. Ker pri nas evtanazija ni legalizirana, smo se po težkih premislekih le strinjali z njeno zadnjo željo, da bi jo odpeljali v Belgijo, kjer je evtanazija dovoljena, in bi se dostojno poslovila«, nam je v sredo zaupala mama Dragica, ki je trpela enako, če ne še bolj kot Sanja sama.

Obe sta se tudi že nekaj časa zavedali, da dekle izgublja bitko, ki jo je pogumno bojevala šest let, najintenzivneje v zadnjem letu, ko je prestala štiri težke operacije. Vse zaman. Žal tudi draga alternativna zdravila, do katerih so ji pomagali z zbiralno akcijo, niso pomagala. »Že ob tako nevzdržnih telesnih bolečinah je psihična stiska ob zavedanju, da so ji šteti zadnji dnevi, da čaka na konec in umira, nepopisna. Skozi tako trpljenje ne bi smelo iti nobeno živo bitje na tem svetu«, je še razložila tačas najbolj žalostna mamica na območju Slovenskih Goric, Prlekije in širše.

Sanja se je rodila 12. 7. 1998, mama Dragica in očka Stanko imata še šest let starejšo sestro Vesno, ki je končala študij farmacije.

Komaj je začela svoje življenje, svojo mladost, se veselila svojih novih prijateljev, ko je prišla v gimnazijo v Ljutomer, pa se je po dveh mesecih novega prilagajanja na šoli morala soočiti s kruto resničnostjo, s svojo boleznijo. Sanjina nočna mora se je začela pred šestimi leti, ko ji je sošolka pri telovadbi v 9. razredu nehote nabila žogo, ki jo je udarila v predel reber. Takrat so se začele bolečine. Po večkratnem obisku pri zdravnici, ki poleg počenega rebra ni ugotovila nič posebnega in je svetovala počitek, so se bolečine nadaljevale in po enem letu je zrasla bulica.


»Preiskave, ki so sledile, so nas šokirale, saj so nas s pregleda v UKC Maribor še istega dne napotili v UKC Ljubljana in ugotovili diagnozo rak. Tisto noč sem vso noč prejokala v avtu, saj se mi je zrušil svet. Bulica, ki se je ob rebru kazala navzven, je bila le podaljšek ogromnega tumorja, ki je iz počenega rebra zrasel v prsnem košu in svoj pohod nadaljeval med rebroma navzven«, nam je začetke Sanjine odisejade zaupala mama Dragica, ki je dodala, da je bilo najhuje bilo pred zadnjo operacijo, ko je tumor v Sanjinem telesu rasel s sunkovito hitrostjo. V dveh mesecih je namreč s 5 x 7 cm zrasel na 40 x 20 cm. Z rastjo ji je vse bolj povzročal težave, saj je stisnil celotno levo pljučno krilo ter nenehno povzročal plevralni izliv, zaradi katerega so ji morali vstaviti drenažo. Vse bolj jo je dušil, dihala je lahko le še s kisikom.

In zdaj jo je dokončno zadušilo in pretrgalo vse njene življenjske niti. Žal je življenje dejansko velikokrat kruto in nepravično, najhuje pa je, ko to na svoji koži občutijo mladi, kot je primer s Sanjo. Ker je usoda tako želela, se je Sanja za vedno poslovila in odšla k angelom. Naj ji bo lahka in mehka domača zemljica!

Več o žalostni tragediji, ki jo je doletela, preberite v članku Sanja si želi umreti.