JOŽE ZORAN
S kapelico prišla sreča: dobil ženo in 12 otrok
Ker sta Jožetu Zoranu umrli dve ženi, je dal zgraditi kapelico. Med obnovo je mizar prostovoljec odkril tudi letnico izgradnje.
Odpri galerijo
Vaščani so ponosni nanjo. FOTOGRAFIJE: Drago Perko
Skuškova kapelica v Zburah, Marijina kapelica v Šmarjeških Toplicah, Novakova kapelica, Florjančičeva kapelica, to je le nekaj verskih objektov na Dolenjskem z izjemno zgodbo. Posebna je tudi Jožkova na domačiji v Gornjih Toplicah. Krasi jo oltarni nastavek z lesenim kipom Matere božje, pred dnevi je zasijala v novi podobi.
»Zvonovi zvonijo, premilo pojo, častijo preblaženo lurško Gospo. Ave, ave, ave Marija. Ave, ave, ave Marija! Oziraj se lurška Marija na nas, veselo prepevamo tebi na glas. Ave, ave, ave Marija. Ave, ave, ave Marija!« so pred blagoslovom prenovljene kapelice zapeli cerkveni pevci in pevke. Sonce je dajalo od sebe zadnje atome moči, kot da bi hotelo dodati nekaj svečanosti. Vsi zbrani so do kapelice stopali z veliko spoštovanja. Izvedeli smo, zakaj.
Kot je vedel povedati gospodar domačije Jože Zoran, se je njegov ded Jože poročil dvakrat, a prave sreče v zakonu ni bilo. Potem ko sta mu obe ženi umrli, se je konec 19. stoletja vrnil domov in Mariji v čast postavil kapelico. Pri gradnji so mu pomagali bratje, ki so bili zidarji. »Zrasla je kapelica, da večje ni v okolici,« se je pohvalil domačin in župan občine Šmarješke Toplice mag. Marjan Hribar.
Na njen blagoslov tistega davnega leta 1893 je prišla tudi mladenka, ki se je zagledala v Jožeta. Kmalu sta se vzela, nato pa se jima je v zakonu rodilo kar 12 otrok.
»Naša družina je kapelico vseskozi vzdrževala po najboljših močeh, a je čas pustil posledice,« je povedala Tjaša Granda, Jožetova vnukinja, ki je na slovesnosti predstavila kronologijo. Obnovitvenih del na več kot sto let stari kapelici so se prostovoljno lotili člani Domoznanskega društva Šmarjeta, levji delež finančnega bremena pa je prevzela občina.
Mojster Milan Pajk je poskrbel za gradbena, zidarska in obnovitvena dela. »Plačali smo mu, potem pa nam je prostovoljno pomagal pri urejanju okolice,« je navrgel Jože Perše, predsednik Domoznanskega društva Šmarjeta. Pri mizarskih delih se je izkazal Marjan Zoran, ki je za izdelavo vrat, oken in obnovo oltarja porabil prostovoljnih 260 ur. Prav Marjan je bil tisti, ki je pri obnovi oltarja odkril letnico nastanka – 1893.
»V kapelici srečamo precej dekorativnih šablonskih poslikav, na majhnem prostoru pa je tudi precej motivov,« je povedala restavratorka Tadeja Kajzar Trajkovski, ki je s kolegicama Heleno Valentin Konjedic in Majo Ivanišin opravila vsa restavratorska dela in ohranila umetniško podobo Jožkove kapelice.
Do zdaj je zanjo skrbela družina Zoran, po novem pa družina Granda, a vse ostaja na istem naslovu. »Do zdaj je bil gospodar Jože Zoran, ki pa ima hčerko Brigito, ki se je poročila in se piše Granda,« je pojasnil Jože Perše, ponosen, da jim jo je uspelo obnoviti ravno ob 20-letnici uspešnega delovanja Domoznanskega društva Šmarjeta.
Blagoslov kapelice z Marijo in Jezusom v oltarju je opravil domači župnik Andrej Golčnik. »Vesel in hvaležen sem vam, gospod župnik, za vsa dejanja v naši občini. S svojim zgledom ste prava povezovalna sila, plemenito poslanstvo pa širite na najboljši možni način,« se je zahvalil župan Hribar. Dušni pastir Golčnik pa: »Bog je z nami tudi v tem koronačasu. Ni nas zapustil. Dela vse, da bi nam bilo dobro in da nas obvaruje vsega hudega.«
Tudi restavratorji so opravili izjemno delo.
Nekoč so zanjo skrbeli Zoranovi, zdaj pa Grandovi.
Na njen blagoslov tistega davnega leta 1893 je prišla tudi mladenka, ki se je zagledala v Jožeta. Kmalu sta se vzela, nato pa se jima je v zakonu rodilo kar 12 otrok.
»Naša družina je kapelico vseskozi vzdrževala po najboljših močeh, a je čas pustil posledice,« je povedala Tjaša Granda, Jožetova vnukinja, ki je na slovesnosti predstavila kronologijo. Obnovitvenih del na več kot sto let stari kapelici so se prostovoljno lotili člani Domoznanskega društva Šmarjeta, levji delež finančnega bremena pa je prevzela občina.
Bog nas ni zapustil
Mojster Milan Pajk je poskrbel za gradbena, zidarska in obnovitvena dela. »Plačali smo mu, potem pa nam je prostovoljno pomagal pri urejanju okolice,« je navrgel Jože Perše, predsednik Domoznanskega društva Šmarjeta. Pri mizarskih delih se je izkazal Marjan Zoran, ki je za izdelavo vrat, oken in obnovo oltarja porabil prostovoljnih 260 ur. Prav Marjan je bil tisti, ki je pri obnovi oltarja odkril letnico nastanka – 1893.
Zrasla je kapelica, da večje ni v okolici.
»V kapelici srečamo precej dekorativnih šablonskih poslikav, na majhnem prostoru pa je tudi precej motivov,« je povedala restavratorka Tadeja Kajzar Trajkovski, ki je s kolegicama Heleno Valentin Konjedic in Majo Ivanišin opravila vsa restavratorska dela in ohranila umetniško podobo Jožkove kapelice.
Do zdaj je zanjo skrbela družina Zoran, po novem pa družina Granda, a vse ostaja na istem naslovu. »Do zdaj je bil gospodar Jože Zoran, ki pa ima hčerko Brigito, ki se je poročila in se piše Granda,« je pojasnil Jože Perše, ponosen, da jim jo je uspelo obnoviti ravno ob 20-letnici uspešnega delovanja Domoznanskega društva Šmarjeta.
260 ur260 ur prostovoljnega dela je prispeval samo mizar.
Blagoslov kapelice z Marijo in Jezusom v oltarju je opravil domači župnik Andrej Golčnik. »Vesel in hvaležen sem vam, gospod župnik, za vsa dejanja v naši občini. S svojim zgledom ste prava povezovalna sila, plemenito poslanstvo pa širite na najboljši možni način,« se je zahvalil župan Hribar. Dušni pastir Golčnik pa: »Bog je z nami tudi v tem koronačasu. Ni nas zapustil. Dela vse, da bi nam bilo dobro in da nas obvaruje vsega hudega.«
