Rezali so jih za večji zaslužek

Na oddelku Narodnega muzeja Slovenije na Metelkovi so odprli novo razstavo slikovitih koptskih tkanin. Zbirka spada med najstarejši tekstil v njegovem fondu in je med najbolje ohranjenimi v Evropi. Pri snovanju nove razstave in razstavnega kataloga so sodelovali strokovnjaki iz Slovenije in tujine. Zbirko so strokovno obdelali z najsodobnejšimi znanstvenimi tehnikami in metodami ter jo ovrednotili. V obliki razstave in razstavnega kataloga je prvič na ogled slovenski javnosti.

»Ob pripravi razstave bi opozorila zlasti na sodelovanje s tujimi strokovnjaki pa tudi s katedro za oblikovanje tekstilij in oblačil z oddelka za tekstilstvo, grafiko in oblikovanje na naravoslovnotehniški fakulteti, saj je zbirka koptskih tkanin iz Narodnega muzeja Slovenije očarala tudi oblikovalce za sodobni čas,« pravi Barbara Ravnik, direktorica Narodnega muzeja Slovenije, ki je razstavni projekt ocenila kot enega boljših.
 

Preprodaja starin je bila nekaj običajnega

Vodja razstavnega projekta, soavtor razstave in sourednik kataloga Darko Knez iz Narodnega muzeja Slovenije je podrobneje predstavil zbirko. »Kar 53 koptskih tekstilij iz muzejske zbirke odseva razvoj sloga od poznoantičnega v 3. stoletju do prav koptskega v 10. stoletju. Od nekdaj je bilo veliko zanimanja za koptske tkanine zaradi njihove starosti, zanimivih vzorcev in dežele izvora – Egipta. Zato nas zelo veseli, da so najnovejše raziskave potrdile, da zbirka koptskih tkanin iz Narodnega muzeja Slovenije spada med bolje ohranjene v Evropi.«

Odprtja razstave se je udeležila ugledna strokovnjakinja na tem področju dr. Cäcilia Fluck iz Državnega muzeja v Berlinu. Prevzele so jo že v študijskih letih in jo spremljajo do danes. Predstavila je njihove splošne značilnosti ter jih umestila v zgodovinski okvir, svojo predstavitev pa je sklenila z zahvalo za prijateljsko in nezapleteno sodelovanje z ekipo v Ljubljani.

Soavtor razstave dr. Jan Ciglenečki z oddelka za filozofijo filozofske fakultete je pojasnil fragmentarnost ohranjenih koptskih tekstilij: »V t. i. zlati dobi egiptologije je bila preprodaja izkopanih starin nekaj običajnega. Pri tem so sodelovali tudi arheologi in muzeji sami, saj so z zaslužkom od prodaje starin pogosto financirali nadaljnja izkopavanja. Ilegalna in arheološka izkopavanja so v 2. polovici 19. stoletja dala zagon zbirateljski mrzlici, ki je segla tudi k nam. Preprodajalci in zbiratelji so večje tkanine razrezali, da so dobili več kosov za prodajo ali izmenjavo, arheološki kontekst najdb pa se je tako izgubljal.

Zaradi fragmentarnosti je včasih težko ali nemogoče določiti namembnost posameznih kosov tkanin ali njihov izvor; v različnih muzejskih zbirkah po svetu lahko najdemo kose istega oblačila. Velik uspeh raziskovalnega dela v ozadju priprave razstave je natančnejša določitev datacije tekstilov iz muzejske zbirke in njihove provenience, za kar sta zaslužni predvsem Aurore Ciavatti z univerze Sorbonne v Parizu in Petra Linscheid z Univerze v Bonnu. Zelo sem vesel, da je Narodni muzej Slovenije omogočil te raziskave in objavo rezultatov v razstavnem katalogu.«
 

Presenetljivo ohranjene barve

Koptske tkanine iz zbirke Narodnega muzeja Slovenije so konservirale tri strokovnjakinje iz Konservatorsko-restavratorskega oddelka Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož. Dr. Eva Ilec je opisala postopke v njihovi delavnici za tekstil, od čiščenja, sušenja in nameščanja na podlago do končne priprave na razstavo, ki bo gostovala tudi v drugih ustanovah: »Presenečeni smo bili, da so se barvni odtenki – seveda gre za naravna barvila, ki v prvih desetletjih hitro zbledijo – tako dobro ohranili in jih lahko občudujemo na razstavi.«

Tkanine, ki so jih med 3. in 10. stoletjem našega štetja stkali Kopti, so izdelane iz lanu in volne, zanje pa so značilne žive barve. So eden najizrazitejših segmentov koptske umetnosti. Poleg fragmentov oblačil so se ohranili predvsem deli zastorov, pregrinjal in blazin. Koptske tkanine so dočakale današnje dni zaradi običaja, da so umrle pokopavali oblečene oziroma pokrite z blagom, ki v grobnicah in grobovih zaradi suhega podnebja ni propadlo. Navdihnile so tudi sodobne ustvarjalce.


Prof. Nataša Peršuh in doc. mag. Katja Burger Kovič s katedre za oblikovanje tekstilij in oblačil z oddelka za tekstilstvo, grafiko in oblikovanje naravoslovnotehniške fakultete sta predstavili spremljajočo razstavo sodobnih tekstilnih in oblačilnih interpretacij – projekt, ki so ga izvedli študenti 2. in 3. letnika ter magistrski študenti. Navdušile so jih koptske tkanine, kakršne so danes, poškodovane in obledele. Vsak je po svoje pristopil k temi, jo razvijal in ustvaril svoj izdelek. Občudujemo jih lahko v Narodnem muzeju Slovenije na Metelkovi na spremljevalni razstavi KOPTI.TEX.
 

Ohranili so se okrašeni deli

Kot redkost so koptske tkanine prinašali v Evropo že v 17. stoletju. Iz obdobja Napoleonovega pohoda v Egipt (1798–1801) jih več hranijo v Egipčanskem muzeju v Torinu, prava zbirateljska mrzlica pa se je pojavila v drugi polovici 19. stoletja. Eden od vodilnih zbirateljev je bil dr. Franz Bock, nemški teolog, arheolog in umetnostni zgodovinar (1823–1899). Med letoma 1886 in 1887 je bival v Egiptu in tam pridobil zavidljivo zbirko koptskih tkanin.


V skladu s tedanjo prakso so kopači in preprodajalci koptska oblačila in mrtvaške prte pogosto razrezali na več kosov. Ohranili so predvsem okrašene dele, ostanke lanenega platna, ki nanje niso naredili posebnega vtisa, pa so večinoma zavrgli. Tako so ustvarili več primerkov, ki so jih nato lahko prodali več kupcem, zbirateljem in muzejem.

Razen v redkih primerih je zato večina koptskih tkanin ohranjena le fragmentarno, sorodni kosi ali celo deli istega oblačila pa so včasih v različnih muzejskih zbirkah.


Ob razstavi boste dobili katalog in vodnik. V muzeju so pripravili bogat spremljevalni program: vodene oglede, predavanja, delavnice za odrasle, otroke in šolske skupine.