Rekorden maj: to se ni zgodilo že več kot 30 let

Letošnji začetek maja je za zdaj rekordno muhast. Povprečna temperatura zraka v prvih desetih dneh je bila za okoli 3 °C nižja od dolgoletnega povprečja. Očitno bo vremenska izkaznica drugačna od preteklih 13 mesecev, ki so bili vsi nadpovprečno topli. Pričakujemo, da bo tudi v sredini maja temperatura še vedno pod povprečjem, vendar negativni odklon ne bo tako izrazit kot v začetku. Že vse od 5. maja nad Slovenijo vlada hladno vreme, še posebno izstopa 7. maj, ko je bilo na večini merilnih mest najhladneje. Ponekod tako nizke temperature zraka maja nismo izmerili že 30–40 let. Na postajah z dolgim nizom meritev rekord ni bil dosežen, saj je bilo v obdobju 1953–1985 kar nekaj podobno ali še bolj hladnih majskih dni od letošnjih. Klimatološki arhiv kaže, da je bilo v tem obdobju zelo hladno jutro v letih 1953, 1957, 1962, 1979 in 1985.

Majske slane

Ker je vegetacija že v polnem razrastu, ji pretirano hladno vreme ne škodi. Na vrtovih so vrtnine marsikje še varno skrite pod kopreno, saj se lahko temperature zraka dva metra nad tlemi precej razlikujejo od razmer na površju oziroma tik nad tlemi. Običajno sta v jasnih in mirnih nočeh površje in tanka plast zraka nad površjem do nekaj stopinj Celzija hladnejša od zraka na višini dveh metrov. Tako se lahko tudi pri sicer pozitivni temperaturi zraka dva metra nad tlemi pri tleh pojavi slana. To potrjujejo meritve in opazovanja 7. in 8. maja letos. V Ljubljani se je 7. maja dva metra nad tlemi ohladilo na 2,2 °C, pet centimetrov nad tlemi pa je izpostavljen termometer pokazal –2 °C.

Sneg in veter

Ledeni možje so prinesli ohladitev srednji in večjemu delu južne Evrope. Precej topleje je nad vzhodno Evropo, najtopleje pa na jugu Pirenejskega polotoka. Tudi Slovenijo je znova prešla hladna fronta. Nedelja je bila oblačna in deževna. Temperature zraka so bile večinoma malo nad 10 °C. Gore je spet pobelil sneg. Poslabšanje je prineslo izrazito vetrovno vreme. Najhladnejši zrak se je nad nami zadrževal v noči na torek in torek dopoldne, ko se je meja sneženja spustila do nadmorske višine okoli 800 metrov. Temperature so bile za od 5 do 8 °C nižje od povprečja za ta čas. Splošna vremenska situacija je neobičajna za sredino maja in je bolj značilna za hladno polovico leta.

Upočasnjena rast, ne pa bolezni

Zaradi nizkih temperatur v zadnjem tednu razvoj vinske trte ni bistveno napredoval. Vinska trta je trenutno na najbolj ugodnih legah in na sortah, ki so hitrejše v razvoju, dosegla faze razprtih listov do vidnih socvetij. Pogoste padavine so omogočile, da so se razvile razmere za začetek primarne okužbe s peronosporo vinske trte. Na zgodnejših legah so bili izpolnjeni pogoji za primarne okužbe s peronosporo vinske trte že ob koncu aprila. Ker so v naslednjih dneh napovedane nove padavine, kmetijske svetovalne službe priporočajo, da se škropljenje proti tej bolezni opravi čim prej oziroma najpozneje do konca prihodnjega tedna.


Breskve in nektarine so na stopnji odpadanja plodičev. Kmetijske svetovalne službe priporočajo varstvo pred breskovo pepelovko in breskovim škrlupom. Tudi na poljih se posevki ječmena ponekod že začenjajo klasiti, odvisno od sorte in časa setve. Zaradi obilnih padavin je nevarnost pojava okužb z boleznimi velika.

Motena košnja

Redka suha obdobja v preteklem tednu so nekateri izkoristili za prve košnje. Ob obilnem dežju v zadnjih dneh je trava marsikje polegla in tla so prenamočena. Daljše deževno in hladno obdobje bo zamaknilo košnjo v sredino maja, s tem pa se zmanjšuje kakovost silaže. Slaba energijska vrednost travnih silaž je predvsem posledica prepozne košnje. V sredini aprila doseže travniška krma v osrednji Sloveniji optimalno vrednost, do začetka junija pa se zmanjša na približno polovico. Če hočemo silažo izjemne kakovosti, na sejanih travnikih ne smemo čakati, da se pojavi prvo latje ali klasje. Naravne travnike zmerne intenzivnosti kosimo ob začetku latenja oziroma klasenja trav: to je takrat, ko lati oziroma klasi približno 15 odstotkov trav.

V Ljubljanski kotlini travniški lisičji rep običajno zacveti sredi zadnje dekade aprila, travniška latovka in pasja trava nekaj dni pozneje, visoka pahovka sredi prve dekade maja in ob koncu maja še travniški mačji rep. Po latenju trave običajno zacvetijo po desetih do štirinajstih dneh. Kadar je maj deževen in so temperature zraka pod povprečjem, ostanejo socvetja zaprta, dokler se ne otopli, lahko vse do druge polovice maja.