ODHAJA

Prva ‘žrtev‘ pobega iz zapora

Objavljeno 11. januar 2019 13.24 | Posodobljeno 11. januar 2019 14.31 | Piše: A. L.

Direktor koprskega zavoda Dušan Valentinčič po pobegu dveh pripornikov odhaja.

Dušan Valentinčič. FOTO: Igor Zaplatil, Delo
LJUBLJANA, KOPER – »Vsi smo bili presenečeni. Če bi mene vprašali, na kakšen način se je zgodil pobeg, bi naštel vse druge načine kot ta,« je dejal Dušan Valentinčič, direktor Zavoda za prestajanje kazni zapora Koper. Ta je bil sicer v času pobega pripornikov Dragana Milosavljevića in Damnjana Mitrovića, ki sta prežagala rešetke in po nekaj akrobacijah odkorakala na prostost, na dopustu. Z ugotovitvami komisije (več o tem v nadaljevanju) se strinja in pravi, da bodo vodstvo in zaposleni morali prevzeti odgovornost. Pred novinarji je tako povedal: »Odločil sem se, da se upokojim.« Pogoje za upokojitev je izpolnil sicer že prej, a jo je odlagal zaradi različnih razlogov, ta dogodek pa je prispeval k temu, da sprejme odločitev o umiku. »Odgovornost za pobeg prav tako čutim, ni pa mi treba, da sem del pokvarjenih iger, ki spremljajo ta dogodek,« je dodal. »Upam pa, da je jasno, da direktor, ki je bil na dopustu, ne more prevzeti subjektivne odgovornosti namesto pravosodnih policistov, ki so bili tam v času pobega.«

Jože Podržaj, direktor URSIKS, je prst uperil tudi proti sindikalistom in poudaril: »To ni borba ni za njihove pravice, ampak za zaščito delavcev, ki slabo delajo.«

Komisija, ki je preiskovala dogodek, je bila sestavljena iz zaposlenih v generalnem uradu. Lotili so se temeljite analize in okoliščin. Predsednica komisije Janja Pahor Mohorič je potrdila, da je bilo o pobegu zapisano v medijih resnično: pripornika sta prežagala zgornji rešetki na oknu v bivalnem prostoru, jih s pomočjo pohištva upognila do te mere, da sta lahko splezala skozi okno, nato pa z rjuhami pripravila pet metrov dolgo vrv, s katero sta se spustila na dvorišče zavoda. Pot sta nadaljevala do zabojnikov za smeti, manjšega naložila na večjega, se povzpela nanj, staro žimnico položila čez ograjo in s pomočjo prirejene vrvi zbežala na prostost. Na dogodek sta se pripravljala dalj časa. 

»V nočnih urah ni bilo nadzora nekaj manj kot tri ure – čas v noči, ko nihče od pravosodnih policistov na oddelku pripora ni izvajal nikakršnega nadzora, nikakršnih nalog, ki so predvidene. To je bilo ugotovljeno iz posnetkov kamer,« je razkril direktor URSIKS Jože Podržaj. Kaj so počeli, ne vedo: »Tega ne vemo. Vemo, da niso izvajali tega, zaradi česar so tam in kar so dolžni izvajati.«

Komisija je izpostavila objektivno odgovornost direktorja zavoda in posameznih pravosodnih policistov, pri katerih je bilo dokazano neizvajanje ustreznih nalog. Poleg tega pobeg ni bil posledica pomanjkanja pravosodnih policistov v zavodu, temveč je bilo ključno neizvajanje nadzora, kot je opredeljen v načrtu varovanja. Pahor Mohoričeva je izpostavila, da gre za prvi pobeg iz tega zavoda. Med zaposlenimi je veljalo, je dejala predsednica komisije, da pobeg ni mogoč. Na svojih področjih so zanemarili naloge, ki bi jih morali izvajati po načrtu, s tem pa so se postopoma ustvarili razmere za uspešen pobeg. Pri tem vodstvo zavoda ni ustrezno nadziralo pravosodne policiste, ki niso izvajali svojih nalog.


Komisija je ugotovila:

– Videonadzorni sistem ni optimiziran, ker ni vzpostavljenega alarmnega načina, ki bi operaterju omogočal boljši nadzor izrednih dogodkov.
– Ni se izvajal ustrezen nadzor rešetk, kot je previden v načrtu, zaradi česar sta lahko pripornika neopaženo dalj časa žagala rešetke. Koliko časa sta žagala, niso mogli ugotoviti. So pa rešetke iz trdega materiala in sta morala to početi počasi, da ne bi povzročala hrupa. Komisija je preskušala rešetke. Po dveh, treh poskusih so se listi obrabili tako, da z njimi ni bilo mogoče več žagati.
– Pravosodni policisti, ki so dela opravljali v nočni izmeni in ki jim je bil naložen nadzor nad priporniki, niso opravljali vseh nalog v skladu z načrti varovanja zavoda. Nočnih kontrol ni bilo toliko, kot bi jih moralo biti.
– Varnostni nadzor v zavodu je bil pomanjkljiv: pripornika sta uspešno skrivala žago v prostoru in jo uporabljala,
– Druge okoliščine: dopuščala se je praksa, da imajo zaprte osebe na rešetkah obešene oblačila in brisače. Nesporno je bilo ugotovljeno, da sta dalj časa imela na rešetkah brisačo, ki je onemogočala pregled; zabojniki so postavljeni tako, da jih je bilo mogoče premikati, vzmetnice so bile dalj časa ob zabojnikih. Pahor Mohoričeva je sicer potrdila, da so vzmetnice pobeg olajšale, niso pa bile ključne.
– Oba pripornika sta bila obravnavana kot begosumna, nista pa bila obravnavana kot nevarna. V času prestajanja je bil zabeležen zgolj en konflikt, ko je imel eden od njiju neprimeren odnos do pravosodnega policista (zaradi računalnika). Prišlo je do verbalnega konflikta, pravosodnega policista je žalil in mu verbalno grozil. Uporabljeno bilo 'panik stikalo', tako da so pristopili še drugi pravosodni policisti. Iz uradnega zaznamka je razvidno, da je šlo zgolj za verbalni konflikt, nihče pa ni predlagal pregled bivalnega prostora ali drugačno ukrepanje zoper pripornika.

Komisija na podlagi trenutno znanih podatkov ni mogla potrditi ali izključiti možnosti, da so pri pobegu sodelovale druge osebe (kdo je spravil žagine liste z metanjem čez zid ali jih vnesel v prostore zavoda).
Deli s prijatelji