TOČA

Protitočna letala na tleh kljub stoletnim neurjem

Objavljeno 14. junij 2018 15.33 | Posodobljeno 14. junij 2018 15.34 | Piše: Jaroslav Jankovič
Zaradi administrativnih zapletov letala proti toči letos ne letijo. Predvidoma 22. junija naj bi se obramba vendarle začela izvajati.
Letalo za obrambo pred točo je zaradi administrativnih zapletov letos ostalo na tleh. FOTO: Lcm
LJUBLJANA – V neurjih na območju Bele krajine je za pest debela toča kot za šalo prerešetala strehe hiš in hlevov. Toča ni nič nenavadnega. »Bolj nas preseneča letošnje vreme, ki se je obrnilo na glavo. Januarja je bilo toplo kot še nikoli v preteklosti, potem pa je februarja, marca in še aprila zima pokazala zobe. Maja in junija pa nas spremljajo poletna neurja,« pove klimatologinja Tanja Cegnar z agencije za okolje.

Že mesec dni imamo julijsko vreme z ekstremnimi neurji: »Nenadni udari, velika nihanja temperature v kratkem času in silovita neurja so morda že tipični kazalniki podnebnih sprememb.«
Škode zaradi neurij in toče še niso popisali, kmetje in prebivalci na prizadetih območjih pa so zadnje dni povzdignili svoj glas in sprašujejo, zakaj je zatajila obramba pred točo, ki jo v Sloveniji že 40 let izvaja Letalski center Maribor. Gre za letalsko obrambo pred točo, ki jo v omenjenem centru zadnjih 30 let vodi pilot Darko Kralj.
»Letalska obramba pred točo je v našem centru ustaljena dolgoletna praksa, ki pa je letos zaradi administrativnih zapletov na vladi oz. kmetijskem ministrstvu nismo mogli izvajati.«

image
Toča je prerešetala streho skednja v Beli krajini. FOTO: Simona Fajfar

Kralj dodaja, da je do zdaj šlo za utečeno zadevo, letos pa se je z javnim razpisom zavleklo: »In imamo, kar imamo – na desetine milijonov škode zaradi počasnosti.«
Najbolj jezni so kmetje v Prekmurju, kjer je toča letos že nekajkrat zradirala polja posevkov, pa so dogovor za obrambo pred točo sklenili že decembra.

V Letalskem centru Maribor letijo nad nevihtne oblake, ki zapretijo s točo, z letalom cessna 206, na katero po besedah Kralja obesijo gorilnike in plamenice, skozi katere izgoreva raztopina srebrovega jodida. Letalo izpušča saje srebrovega jodida, ki ustvarja dodatna kondenzacijska jedra.

3500 evrov stane en polet nad nevihtni oblak in traja eno uro.

»Gre za staro metodo oz. hipotezo, ko s srebrovim jodidom ustvarjajo dodatna kondenzacijska jedra na robu oblaka, tako nastanejo vodne kapljice, ki jih sila dvigne visoko navzgor, kjer zmrznejo. Teorija veleva, da ko padajo navzdol, jih je več, a so manjša in se na poti do zemlje raztopijo oz. pade na naše vinograde in sadovnjake drobnejša in manj nevarna toča,« nam je razložil meteorolog Jožef Roškar, ki je sodeloval pri prvih projektih obrambe pred točo v 60. letih prejšnjega stoletja.
V obrambi pred točo, ki jo izvajajo v Letalskem centru Maribor, je po besedah Kralja v obrambi proti toči do zdaj sodelovalo 51 občin Podravja in dve koroški. »Pridružile so se občine prek Mure in skupaj z njimi bi jih moralo biti 70. Pa zaradi nezalaganja ministrstva ni tako.«
Letošnji proračun projekta letalske obrambe proti toči znaša 252.000 evrov, pri čemer ministrstvo prispeva 85.000 evrov, preostalo bodo zagotovile občine.

image
Kot jajce debela je padala v Prekmurju. FOTO: Oste Bakal

Po svetu vztrajajo

Roškar nam je pojasnil, da so obrambo proti toči dodobra premislili in razvili v 60. letih v Sovjetski zvezi: »Zlasti na območju Gruzije, kjer so bili vinogradi, so s pomočjo vojske poskušali z raketami in topovskimi granatami, ki so nad oblake ponesle srebrov jodid, vplivati na razvoj toče. Svoje početje so razglašali za zelo uspešno, seveda pa so zahodni strokovnjaki o tem dvomili.«
Zato so se v sedemdesetih na züriški visoki tehniški šoli (ETH) dogovorili za veliki preizkus po navodilih sovjetskih strokovnjakov. Po mnogih poizkusih jim ni uspelo dokazati, da bi lahko z raketami bistveno vplivali na razvoj toče ali jo celo preprečili.
Roškar pove, da preizkus najbrž ni bil dovolj znanstveno čist, a morda najčistejši do zdaj. In kaj je problem? Ne toliko tehnologija kot sama fizika. »Vedite, da se v ozračju pri kondenzaciji vodne pare v vodne kapljice sproščajo ogromne energije. Denimo na območju Ljubljane, ko pade en milimeter dežja nad Ljubljansko kotlino, se sprosti za eno hirošimsko atomsko bombo energije. Na tako energijo je zelo težko vplivati. Resni strokovnjaki, ki delujejo na področju meteorologije in predvsem fizike oblakov, ne zagovarjajo uspešnosti obrambe pred točo,« pravi Roškar.

Letos bi bilo toče precej manj, če bi lahko leteli, pa ne smemo.

Toda po svetu, v Avstriji, denimo, na Madžarskem, v Nemčiji in Združenih državah vendarle vztrajajo in ponekod zelo intenzivno izvajajo obrambo proti toči. Tako kot v Letalskem centru Maribor. A Roškar dodaja: »To praviloma niso raziskovalne organizacije, ampak podjetja, ki se to gredo za denar.«
Kralj na vprašanje, kako so uspešni, odločno pove: »Zelo težko govorimo o odstotkih, vam pa lahko zagotovim, da smo pri svojem delovanju dokaj uspešni. Da vsakič rešujemo stvari. Letos bi bilo toče precej manj, če bi lahko leteli, pa zaradi administrativnih zapletov ne moremo oz. ne smemo, dokler ne podpišemo pogodbe.« Za predstavo. kako razširjena je obramba pred točo po svetu, nam je poslal zemljevid.
Obramba pred točo naj bi se v Sloveniji vendarle začela izvajati 22. junija. 
Deli s prijatelji