BOLEZEN

Proti tumorju se bori s podarjenim kolesom

Objavljeno 07. avgust 2018 15.44 | Posodobljeno 07. avgust 2018 15.44 | Piše: Boštjan Fon
Barišo Oreškoviča zbil voznik in uničil njegovo kolo. Prekmurec Srečko Kavaš mu je poslal novo.
Mesto na kolesarski stezi, kjer ga je pred časom zbil avtomobil. FOTO: Boštjan Fon
KOPER – Od Izole do Kopra smo šli kolesarit skupaj s 37-letnim Barišo Oreškovičem iz Markovca: »Kot v tisti znani pesmi skupine Zmelkoow sem se dejansko peljal iz Izole, bilo je na začetku meseca, ko me je v popoldanskih urah podrl avtomobil. Voznik je zapeljal s ceste čez parkirišče in pločnik naravnost na kolesarsko stezo in udaril vame. Ko so me policisti vprašali, ali sem poškodovan, sem odvrnil, da ne. Kolo pa je bilo uničeno. Domov v hrib, na Markovec, sem tako šel kar peš.« Naslednje jutro se je Bariša prebudil in spoznal, da ima trdo rame. »Tablet se izogibam kot hudič križa, pa sem jih moral popiti kar veliko, da je odleglo.«

image
Prekmurec Srečko Kavaš je Primorcu podaril novo cestno kolo. FOTO: Osebni arhiv

Imel starejšo Scottovo cestno kolo, ki je zaradi nesreče uničeno: »Sicer sem ga odpeljal na servis, a tam so mi dejali, da je vse videti bolj ubogo in da se z njim ne bom več mogel voziti.« Je navdušen kolesar: »Preden sem zbolel, sem šel dvakrat ali trikrat na mesec na kolo, od pojava bolezni pa sem vsak dan na kolesu, ki mi pomeni čisto vse.« Pred desetletjem so zdravniki pri njem odkrili tumor na možganih. »Imel sem težave v službi, delal sem bolj in bolj površno. Iz službe so me poslali na pregled k okulistu, s niso odkrili nič, nobenih težav z očmi. Naprej sem moral na magnetno resonanco. Tam so za desnim očesom odkrili dva vozlja. Pregledi so šli naprej. Slikali so mi glavo. Po koncu slikanja so me poklicali v ordinacijo.« Takrat je Bariša spoznal, da nekaj ne bo v redu. »Pred drugimi pacienti mi niso hoteli povedati, kaj mi je. Pokazali so mi sliko, na njej je bil tumor v velikosti kokošjega jajca. V petih minutah so me pripravili na transport in me prepeljali v ljubljanski klinični center. Moj sinko je bil v tistem času star šest mesecev.« Zdravniki v Ljubljani so pogledali sliko in ga vprašali, kako lahko sploh stoji na nogah. Bariša pove, da ni imel nobenih težav z ravnotežjem niti ga ni mučila vrtoglavica. »Dan pozneje so mi nevrokirurgi odprli glavo in odstranili tumor. Bil je na zoprnem mestu, na sredi med očesnim in ušesnim predelom. Večer pred operacijo so mi zdravniki povedali, da v najslabšem primeru lahko ostanem celo hrom. Po operaciji sem ostal na desno oko popolnoma slep, niti na desno uho nič ne slišim. Po domače povedano: desna stran obraza sploh ni funkcionalna.« Posledice operacije so bile zelo hude: »Ko so prišli moji domači na obisk, me niso prepoznali, tako iznakažen obraz sem imel. Stanje se je sčasoma vsaj malo popravilo.«

Čakajo ga hudi časi. A kot pravi in kot je res trdno prepričan, bo s kolesom veliko veliko lažje!

image
Z novim kolesom se že vozi po obali, na daljše ture še ne gre. FOTO: Boštjan Fon

Bariša je delno invalidsko upokojen: »Vendar se lahko zgodi, da bom popolnoma invalidsko upokojen, kajti na desni strani glave se je pojavila nova tumorska tvorba.« Zdravniki so mu že povedali, da bi ga po ponovni operaciji hromost trajno prizadela. »Ne želim si biti pri mojih letih na invalidskem vozičku,« zmaje z glavo. Sledijo novi pregledi na onkološkem inštitutu v Ljubljani, ko se bo odločilo, kako bo potekalo zdravljenje naprej. »Ne bi se rad odpovedal kolesu, čeprav si zdaj ne upam več na daljše ture.« Toda kako je lahko Bariša spet na kolesu, če je bilo uničeno v prometni nesreči? Oreškovič je član spletne skupine ljubiteljev kolesarstva, kjer je objavljal simpatične utrinke s svojih kolesarskih podvigov. Na dan prometne nesreče je objavil: »Dragi prijatelji, danes se je pripetila nesreča, tura se je predčasno končala. Moje kolo je precej poškodovano.« Sledil je odziv kolesarjev, pri čemer je Darko Gavrič zapisal: »Dragi ljubitelji kolesarstva. Zelo žal mi je za Barišo, ki se mu je zgodila nesreča. Če damo vsak po trideset centov, lahko našemu prijatelju kupimo novo kolo.« Naslednji dan se je Bariši oglasil Srečko Kavaš iz Beltincev v Prekmurju. Povprašal ga je, koliko je visok. Ko mu je posredoval svojo višino, je Kavaš odgovoril: »Bariša, postal si lastnik nove specialke.« Primorec sprva ni mogel verjeti. Kako ti lahko nekdo kar podari cestno dirkalno kolo? Kavaš mu je poslal fotografijo kolesa, tega je odpeljal na servis Ride v Mursko Soboto, tam so ga zapakirali v škatlo, nanjo napisali Barišev naslov in jo oddali na pošto. Tako preprosto, če si človek odprtega srca.

image
Stari scott je bil po nesreči popolnoma uničen. FOTO: Osebni arhiv

»S Srečkom se še nisva srečala v živo, vendar bi rad človeku, ki mi je polepšal življenje, iskreno stisnil dlan. S kolesom, ki je prispelo iz Prekmurja, sva v hipu postala prijatelja. Nadejam se, da mu tudi morski zrak ustreza,« hudomušno, med vrtenjem pedal iz Izole do Kopra, kamor smo za namen objave šli skupaj kolesarit, zaključil Bariša. Čakajo ga še hudi časi. A kot pravi in kot je res trdno prepričan, bo s kolesom veliko veliko lažje! 
Deli s prijatelji