ODŠKODNINA

Propadli pivovar zahteva 12 milijonov

Objavljeno 06. junij 2019 21.11 | Posodobljeno 09. junij 2019 11.50 | Piše: Aleksander Brudar

Zemirja Begića je pred 20 leti pri prodaji piva ustavila država. Končno bodo odločali o višini odškodnine, ki mu pripada.

Zemir Begić pravi, da je bilo najhuje v prvih letih. FOTO: Marko Feist
NOVO MESTO – »Verjamem v pravico. Če sem dobil na prvi stopnji pa tudi na ustavnem sodišču, bom tudi tukaj. Res pa ni lepo, če vse izgubiš.« Tako na kratko že 20-letno bitko z državo in slovenskimi sodišči opiše 54-letni Zemir Begić iz Semiča. Vsa ta leta so na njem pustila globoke rane, psihične in fizične. Pravi, da je bilo najhuje v prvih letih, ko je začel zaradi države izgubljati svoje premoženje.
image
Zemir Begić pravi, da je bilo najhuje v prvih letih. FOTO: Marko Feist

V zgolj nekaj mesecih so mu zaradi živcev izpadli zobje. Pozneje se je nekako spravil k sebi in se sprijaznil s tem, da bo moral biti potrpežljiv, vsaj kar se tiče boja z državo. Težko je verjeti, da po vseh teh letih, tudi zaradi pritoževanja države, v rokah drži že 10. sodbo, ki mu je končno prinesla tisto, za kar si je ves ta čas prizadeval. Vrhovno sodišče je lani zavrnilo revizijo države na vmesno sodbo višjega sodišča, s katero je bilo Begiću ugodeno glede temelja tožbenega zahtevka, oziroma da se lahko zdaj na novomeškem okrožnem sodišču končno začne pogovarjati o tem, koliko odškodnine mu bo morala država izplačati.
image
Če ga pred 20 leti ne bi ustavila država, bi vodil zgodbo o uspehu, je prepričan Begić. FOTO: Blaž Samec

Prepričan je, da mu zaradi izgube hiše, zaslužka, nezmožnosti uporabe blagovne znamke pripada 12,090.055,61 evra in 42.563,85 evra mesečne rente. S svojim pivom mery jane, s katerim se je pred dvema desetletjema zgodba začela, in kasnejšim razvojem novih produktov bi lahko, kot meni, še danes pisal veliko zgodbo o uspehu. Že davnega leta 1998 je oral ledino, ko je začel variti konopljino pivo.
12,090.056
evrov odškodnine in
42.564
evrov mesečne rente zahteva Zemir Begić.


Istega leta ga je obiskala zdravstvena inšpektorica in ustavila prodajo piva zaradi suma, da pijača vsebuje zdravju škodljive kanabinoidne snovi. Semičan je začel po zaprtju pivovarne z devetimi zaposlenimi biti papirnato vojno z zdravstvenim ministrstvom. Dvakrat mu je dalo prav upravno sodišče, a šele ko je njemu v prid odločilo vrhovno, je ministrstvo odločanje vrnilo inšpektoratu. Ta je po šestih letih, junija 2004, ustavil postopek inšpekcijskega nadzora.
 

Za začetek 105 tisočakov?


Begić je vmes finančno propadal, saj so mu leta 2003 z izvršbo prodali hišo, in sicer za 105.754 evrov, kar je, kot trdi danes, polovica njene takratne vrednosti. Da o drugi finančni škodi ne govorimo. Denimo da je bil 20 let brez plače, regresa, skratka brez vsega. »Če v javnem sektorju en uslužbenec ne bi dobil regresa, bi šli že sindikati v luft,« je bil včeraj glede škode pred novomeško sodnico Ireno Matekovič slikovit Begićev pooblaščenec Borut Škerlj.

Ta je, še preden bi se sodišče začelo poglabljati v številke, sodnici predlagal, naj z delno sodbo državi naloži plačilo omenjenih dobrih 105 tisočakov, saj naj bi jo država priznavala kot nesporno škodo iz naslova vrednosti prodane nepremičnine. Državna odvetnica Marija Osolnik Šenica se s tem ni strinjala; pojasnila je, da bi morala najprej, če bi že hoteli skleniti delno poravnavo, za to dobiti odobritev vlade.
Prepričan je, da mu visoka odškodnina in renta pripadata zaradi izgube hiše in zaslužka.


»Problem je v enormnih zahtevkih. Če bi bili približani realnosti, bi se lahko pogovarjali o poravnavi. Dokler pa se podvajajo in so enormni, se država ne more pogajati,« je opozorila in dodala, da se država glede izgubljenega dobička ne more pogajati brez izvedenskih mnenj. Tega niti računsko sodišče ne bi sprejelo. Na koncu je sporočila, da bo o 105 tisočakih razmislila.
 

Še bi ga delal


Na naslednjem naroku bo znana odločitev sodnice glede dolžine obdobja, v katerem se bo izračunaval izgubljeni dobiček. Begić je prepričan, da to traja že ves čas in da se bo končalo s pravnomočno odločitvijo novomeškega sodišča. Svojo pivovarsko zgodbo bi rad razvijal oziroma bi jo lahko nadaljeval njegov sin, država pa je, nasprotno, prepričana, da Begiću škoda ni mogla nastati, saj ni bil nikoli registriran za izdelavo napitka iz hmelja in konoplje. Vrhovno sodišče v zadnji sodbi državo v zvezi s tem spomni na pojasnilo višjega sodišča, da so te njene navedbe nerelevantne, saj mery jane ni bila brezalkoholna pijača in nedvomno spada v vrsto piva.
Če v javnem sektorju en uslužbenec ne bi dobil regresa, bi šli že sindikati v luft.


V zvezi s trditvami države, da Begić ni izkazal utemeljenosti zahtevka za plačilo rente, pa so vrhovni sodniki pojasnili, da so že višji sodniki pravilno obrazložili, da bo moralo sodišče prve stopnje naknadno kritično presojati, kakšen je bil ekonomski domet njegove proizvodnje in s tem povezan finančni učinek ter kakšno dejansko prikrajšanje mu je na posameznem področju nastalo. 
Deli s prijatelji