SEJEM
Prleška tünka s Cvena potunkala konkurenco
Sedmi Miholov sejem v Veržeju je navdušil staro in mlado.
Odpri galerijo
Društvo za promocijo in zaščito prleških dobrot je pripravilo ocenjevanje prleške tünke in mesa iz zaseke. FOTO: Dejan Razlag
V nedeljo je v Veržeju potekal že 7. Miholov sejem, njegov namen je promocija rokodelske dejavnosti in lokalne kulinarike ter dejavnosti društev in skupin. Predstavilo se je 29 pomurskih rokodelcev. Konzorcij rokodelskih centrov Slovenije je bil ustanovljen v letu 2014, da bi sooblikoval pravne temelje statusa rokodelcev v Sloveniji in s svojimi aktivnostmi spodbujal k večji kakovosti rokodelskih izdelkov, njihovi širši promociji ter prenosu znanja na mlajše generacije.
V sklopu Miholovega sejma je tako potekal tudi zaključni dogodek projekta, na sejmu ob stojnicah so se predstavljali rokodelci. Trinajst so jih zasedli lokalni proizvajalci in pridelovalci domačih dobrot, ponujali pa so prleško tünko, prleška vina, izdelke ekoloških kmetij in drugih pridelovalcev lokalnih dobrot.
Društvo za promocijo in zaščito prleških dobrot je pripravilo ocenjevanje prleške tünke in mesa iz zaseke, prispelo je 12 vzorcev. Tričlanska strokovna komisija jih je ocenila na podlagi pravilnika o prleški tünki in bila zelo zadovoljna. Pri ljubiteljskih pridelovalcih so zlato priznanje prejeli Žan Koroša iz Križevcev pri Ljutomeru, Slavko Sever in Anja Vargazon s Cvena. Med tržnimi proizvajalci je šlo zlato v roke Marjanu Koroši iz Križevcev pri Ljutomeru, Robertu Severju in Danielu Vargazonu s Cvena. Priznanje za najboljšo letošnjo tünko je prejel prav tako Daniel Vargazon, ki je dosegel celo največje možno število točk in že drugič dobil najvišje priznanje za prleško tünko.
Mašo ob miholovem je vodil Marko Košnik, ki je letos prevzel položaj salezijanskega inšpektorja slovenske inšpektorije. Na glavnem odru Miholovega sejma je še opravil blagoslov folklornih kostumov in ljudskih glasbil. Potekal je tudi MiHeC fest, festival otroških folklornih skupin. Letos so se na odru predstavili: OŠ Veržej – Male Veržence, OŠ Stročja vas – Folklorna skupina Stročja vas in KD Anton Krempl Mala Nedelja – Purgaška deca. Na ogled je bila razstava Zgodbe rok in krajev, ki je dokaz, da lahko v vsakem lokalnem okolju najdemo kakovosten izdelek in izdelovalca, ki bi lahko bil nosilec protokolarnih daril in turističnih spominkov z dodano vrednostjo.
V sklopu Miholovega sejma je tako potekal tudi zaključni dogodek projekta, na sejmu ob stojnicah so se predstavljali rokodelci. Trinajst so jih zasedli lokalni proizvajalci in pridelovalci domačih dobrot, ponujali pa so prleško tünko, prleška vina, izdelke ekoloških kmetij in drugih pridelovalcev lokalnih dobrot.
Miholov sejem je obiskovalcem razgrnil široko paleto prleških izdelkov. FOTO: Oste Bakal
Društvo za promocijo in zaščito prleških dobrot je pripravilo ocenjevanje prleške tünke in mesa iz zaseke, prispelo je 12 vzorcev. Tričlanska strokovna komisija jih je ocenila na podlagi pravilnika o prleški tünki in bila zelo zadovoljna. Pri ljubiteljskih pridelovalcih so zlato priznanje prejeli Žan Koroša iz Križevcev pri Ljutomeru, Slavko Sever in Anja Vargazon s Cvena. Med tržnimi proizvajalci je šlo zlato v roke Marjanu Koroši iz Križevcev pri Ljutomeru, Robertu Severju in Danielu Vargazonu s Cvena. Priznanje za najboljšo letošnjo tünko je prejel prav tako Daniel Vargazon, ki je dosegel celo največje možno število točk in že drugič dobil najvišje priznanje za prleško tünko.
Razstava Zgodbe rok in krajev je bila dokaz, da lahko v vsakem lokalnem okolju najdemo kakovosten rokodelski izdelek.
Mašo ob miholovem je vodil Marko Košnik, ki je letos prevzel položaj salezijanskega inšpektorja slovenske inšpektorije. Na glavnem odru Miholovega sejma je še opravil blagoslov folklornih kostumov in ljudskih glasbil. Potekal je tudi MiHeC fest, festival otroških folklornih skupin. Letos so se na odru predstavili: OŠ Veržej – Male Veržence, OŠ Stročja vas – Folklorna skupina Stročja vas in KD Anton Krempl Mala Nedelja – Purgaška deca. Na ogled je bila razstava Zgodbe rok in krajev, ki je dokaz, da lahko v vsakem lokalnem okolju najdemo kakovosten izdelek in izdelovalca, ki bi lahko bil nosilec protokolarnih daril in turističnih spominkov z dodano vrednostjo.
