PRAVILNIK

Pripravite se, čez nekaj dni bo v Sloveniji vse drugače

Objavljeno 26. marec 2019 20.15 | Posodobljeno 26. marec 2019 20.40 | Piše: Ma. M.

Na tržišču ne bo smelo biti živil, v katerih je presežena predpisana vsebnost transmaščobnih kislin.

V pekovskem pecivu je lahko veliko škodljivih maščob. FOTO: Nitrub Getty Images/istockphoto
LJUBLJANA – Napolitanke, vaflji, manj kakovostne slaščice, mastnejši slani prigrizki, razna peciva, torte, rastlinska mast, trdna margarina, izdelki iz listnatega testa, pekovski izdelki iz kvašenega testa ... To je le nekaj živil, na katere opozarja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). V njih namreč pogosto najdemo delno hidrogenirane maščobe. Te so tiste, ki lahko vsebujejo višje vrednosti transmaščob. 

Kje je največ transmaščob?
V keksih, napolitankah in vafljih, krofih, jušnih koncentratih, trdnih rastlinskih maščobah, rastlinski smetani, pa tudi sendvičih, rogljičkih…. Torej povsod, kjer so med sestavinami navedene (delno) hidrogenirane maščobe. Tvorijo se tudi pri cvrtju živil, večkratnem segrevanj olj, torej v cvrtkih, 'pohančkih' ipd. Naravno pa je majhna količina prisotna v mesu prežvekovalcev (govedo, koze, ovce) in njihovem mleku, a ta ne pomeni grožnje za zdravje. 

Vir: ZPS

Grožnja za naše srce in ožilje

Transmaščobe veljajo za grožnjo, saj znižujejo dobri holesterol (HDL) in zvišujejo slabega (LDL) ter vplivajo do 10-krat
image
Hrana, ki vsebuje transmaščobe. FOTO: NIJZ
močneje kot nasičene maščobne kisline na razvoj ateroskleroze in drugih srčno-žilnih obolenj. Z aprilom bo v naši državi konec prehodnega obdobja glede pravilnika, ki strogo omejuje visoke količine transmaščob v živilih.

Iz podjetja Kraš, ki ponuja številne sladke dobrote, nam je vodja marketinga Mojca Ponikvar povedala: »Kraš svojo proizvodnjo usklajuje skladno z zakonskimi določili, zato se v naših izdelkih že dobro leto transmaščobe ne uporabljajo. S stalnim spremljanjem zahtev trga smo sposobni pravočasno in postopoma preiti na nove recepte, kar bistveno vpliva na racionalizacijo stroškov, ki v takšnih primerih zagotovo niso zanemarljivi.« Pred leti je denimo odmevala afera s sladkimi palčkami Frondi, v katerih so našli 10 gramov transmaščob v 100 gramih palčk. 


Piškoti, pecivo, burek in ocvrti izdelki

Igor Pravst, vodja raziskovalne skupine na Inštitutu za nutricionistiko, je za inštitutovo spletno stran nedavno dejal: »Rezultati slovenskega nacionalnega raziskovalnega projekta Transmaščobe v živilih so pokazali, da je za zaščito prebivalcev pred
image
Na deklaraciji je večinoma težko ugotoviti, koliko transmaščob vsebuje izdelek. FOTO: S. N.
transmaščobami v EU treba narediti še kaj več kot le objaviti priporočila. Medtem ko so bila priporočila v nekaterih zahodnih državah izjemno učinkovita, na našem območju ni tako. Pri izvajanju raziskovalnega projekta smo ugotovili, da se industrijske transmaščobe še vedno uporabljajo pri proizvodnji živil, v znatni količini pa smo jih našli tudi v nekaterih končnih živilih, ki se prodajajo potrošnikom, predvsem v piškotih in pecivu ter v nekaterih izdelkih iz pekarn, npr. rogljičkih in burekih.«

Kot piše Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) transmaščobne kisline nastajajo iz nenasičenih maščobnih kislin pri gretju (na primer
image
Palčke Frondi, ki jih prodaja Kraš, so bile pred leti pod drobnogledom zaradi velike vsebnosti transmaščob. FOTO: Kraš, zaslonski posnetek
cvrtje) olj in masti, pri industrijski hidrogenaciji olj v trdno obliko, denimo pri proizvodnji rastlinske masti in margarin, ter v vampih prežvekovalcev (govedo, koze, ovce).
Pravilnik prepoveduje trženje živil z več kot 2 g industrijsko dodanih transmaščob na 100 g maščob. 

Preverite deklaracijo na živilih

»Potrošnikom svetujemo, naj prebirajo sestavine na embalaži izdelkov in ne kupujejo izdelkov z deklarirano (delno) hidrogeniranim oljem ali maščobo, da se izogibajo vsakodnevnemu uživanju cvrtih in ocvrtih jedi, v pekarnah pa vprašajo, kakšno maščobo uporabljajo recimo za rogljičke in drugo pekovsko pecivo. Doma priporočamo, da se cvrenju nad 170 stopinj Celzija odpoveste in da ponovno ne pregrevate olja,« svetujejo pri ZPS.

Velikokrat pa na deklaracijah končnih izdelkov ni zapisane vsebnosti transmaščob, še slabše je pri hrani, ki jo na primer zaužijemo v gostinskih obratih. 
Deli s prijatelji