Pri Piranu sta ujela jastoga, ta je zaščiten

PIRAN – Jastog je v slovenskem delu Jadranskega morja že vrsto leto popolnoma zaščiten kot redka vrsta. Čeprav ga je prepovedano loviti, imeti ali prodajati, pa se kateri od njih po naključju v bližini skalnate obale znajde tudi v ribiški mreži oziroma športnemu ribiču prime celo na trnek. In nedavno se je nekaj podobnega zgodilo ljubljanskima ribičema, ko sta lovila ribone in mole v bližini obale nedaleč od klifa pod piransko cerkvijo.


Po njuni pripovedi sta dopoldne precej neuspešno lovila mole, zato sta v upanju na ugorja ali kokota na trnek za vabo pripela kar celo sardelo. Kljub rahlim tresljajem na občutljivi konici ribiške palice se je Polde odločil, da palice ne bo zategnil, temveč bo ribi pustil, da vabo v miru požre. Ko je po 20 minutah po še enem tresljaju preveril, ali se je riba že obesila, je nenadoma začutil odpor, podoben ugorjevemu. Ker laks ni bil prav debel, le 0,20 milimetra, je ugorja utrujal precej počasi, saj bi mu laks lahko pregrizel ali pretrgal. Ko je mrcino, ki mu je močno upogibala palico, dvignil od tal, pa ga je začelo skrbeti, da ni zapel le kakšne večje korale ali kamenja. Upor je bil povsem drugačen kot pri ugorju. Kakšen meter pod površino pa ni mogel verjeti svojim očem, ko je zagledal raka. Seveda je nastala panika, kako ga izvleči. Že na oko je tehtal več kot dva kilograma, močno pa je razpiral mogočni par klešč (eden je za rezanje, drugi za drobljenje). Dilemo je rešil kapitan čolna Janez, ki je raka zajel s podmetalko, nato pa ga pogumno prijel od zadaj.


Ker sta ribiča vedela, da je lov na jastoga prepovedan, sta ga s skupnimi močmi le osvobodila trnka, se z njim previdno fotografirala, nato pa spustila nazaj v morje. Meriti si ga nista upala, po občutku v roki pa je bil po Janezovi oceni težak vsaj poltretji kilogram, dolžina trupa od vrha glave do repa pa krepko čez pol metra.

Kot nam je pozneje povedal morski biolog z Morske biološke postaje Piran Lovrenc Lipej, ki je kot potapljač v Piranskem in Strunjanskem zalivu videl že več manjših jastogov, gre za slovenske razmere za kar velik primerek, skorajda kapitalca. Evropski jastog (Homarus gammarus) iz reda rakov deseteronožcev namreč lahko doseže v dolžino tudi en meter, težki pa so celo do devet kilogramov. Povprečni primerki so sicer dolgi le 40 centimetrov in težki okoli enega kilograma (v Guinnessovi knjigi rekordov trenutno vodi primerek, dolg 1,26 metra in težak 9,3 kilograma).

Morda ob opisanem nenavadnem ulovu ni odveč napisati, da sta tako jastog kot druga vrsta raka (veliki morski pajek) že od leta 1993 zaščitena in da te ribiški inšpektor lahko močno udari po žepu, če te zaloti s prepovedanim ulovom, pa naj gre za trnkarja, mrežarja, potapljača, gostinca ali prodajalca v ribarnici, ki se ne izkaže s papirjem, da zaščiteni rak prihaja iz Hrvaške ali druge države, kjer lov ni prepovedan oziroma je dovoljen vsaj v predpisani lovni dobi.

Drakonske globe

Za fizično osebo je za ta prekršek pri nas predpisana globa od 200 do 1000 evrov, za samostojnega podjetnika pa od 4000 do 20.000 evrov, in to ne glede na to, ali gre za enega ali več ulovljenih jastogov. Ker rakov ni dovoljeno loviti, prodajati ali jih imeti v lasti, pa bi lahko inšpektor oglobil celo nekoga, ki ni ribič, a je žival kupil in jo je imel ob nadzoru inšpektorja v lasti.
Na Hrvaškem je lov jastogov (tam mu pravijo rarog, hlap) in drugih rakov sicer dovoljen, saj tam ni ogrožena vrsta, vseeno pa imajo predpisane najmanjše dovoljene mere in lovni čas (prepovedano jih je loviti med 1. septembrom in 5. majem). Znotraj lovnega časa pa velja popolna prepoved lova na samice, pri katerih so vidna jajca.