KO UDARI STRELA

Previdno: med nevihto tudi stran od oken in vrat

Objavljeno 06. avgust 2018 13.11 | Posodobljeno 06. avgust 2018 13.31 | Piše: Ana Strnad Hočevar

Samo v prvi polovici letošnjega leta je bilo več neljubih dogodkov v povezavi z udarom strele kot v celotnem letu poprej.

Udar strele. FOTO: Getty Images/istockphoto
Na svetu strele švigajo po nebu ves čas, celo 44-krat v eni sekundi. Večina od njih konča svojo pot kar med oblaki ali znotraj njih, tiste, ki pridejo do obličja Zemlje, pa lahko povzročijo nemalo škode. Svetovne statistike celo pravijo, da v svetovnem merilu povzročijo veliko več škode kot recimo hurikani in tornadi skupaj. V Sloveniji ni tako, je pa res, da ima prav naša dežela strateško primerno lego in vremenske razmere za pojav neviht in s tem tudi strel, ki jih najprej vidimo kot blisk in potem slišimo kot grom.

Pojavnost strel v Sloveniji tako v evropskem merilu ostaja največja. »Največje število udarov strel beležimo v zahodni in severni Sloveniji. Pojavljajo se pretežno med majem in septembrom, najpogostejši pa so junija, julija in avgusta, kadar je tudi največ vročinskih neviht zaradi pregretosti ozračja,« pravi Klemen Jevnikar z Elektroinštituta Milan Vidmar.

Samo v zadnjem mesecu sta se v Sloveniji zgodili dve nesreči, kjer je strela udarila na način, da je poškodovala ljudi.

Strela lahko človeka sicer poškoduje na tri načine:
  • direktni udar v človeka
  • udar v bližnji objekt
  • udar v zemljo
Direktni udar v človeka se največkrat tragično konča, saj sta moč in temperatura strele za žrtev prehuda, a takšnih primerov je statistično gledano najmanj. Najpogostejše so nesreče, ko strela udari v bližnji predmet, njena moč pa je tako silovita, da lahko poškoduje tudi človeka, ki je v bližini. Ko strela udari v zemljo, pa išče čimprejšnjega prevodnika, ki je lahko tudi razmočena zemlja, a na tak način strela po navadi povzroči najmanj škode.
Če strela udari v ograjo ali pipo, ki sta povezani s stanovanjskim objektom, lahko potuje daleč in na poti poškoduje objekte in živa bitja.

Zabeleženi dogodki na Upravi RS za zaščito in reševanje v povezavi z udari strel

Leto 2016:
nobenega poškodovanega človeka
11 poškodovanih objektov
1 hektar poškodovanih površin v naravi

Leto 2017:
3 poškodovani ljudje
8 poškodovanih objektov
1 poškodovano vozilo
3 poškodovani elektroenergetski vodi
5 hektarov poškodovanih površin v naravi

Prva polovica leta 2018:
8 poškodovanih ljudi
13 poškodovanih objektov
2 poškodovani vozili
1 poškodovan komunikacijski vod
1 poškodovan elektroenergetski vod
3 hektari poškodovanih površin v naravi

VIR: Uprava RS za zaščito in reševanje, avgust 2018

V Sloveniji že od maja skoraj vsak dan nevihte


»Porasta števila strel v zadnjih letih ne beležimo. Niti ni v letošnjem letu v primerjavi s prejšnjimi leti povečanja števila strel v poletnih mesecih. V letošnjem letu je bilo število strel v juniju in juliju celo nekoliko manjše kot prejšnja leta. Občutek po večjem številu udarov strel v letošnjem letu daje morda to, da so letos nevihte skoraj dnevno prisotne, v prejšnjih letih pa pogostost nevihtnih dni ni bila taka kot letos,« pojasnjuje Jevnikar.

image
Karta maksimalnih vrednosti gostote strel v Sloveniji. FOTO: Scalar.si

 

Kako varno preživeti nevihto z gromi in strelami

Preventiva je še vedno najboljša! Zato poslušajte vremenska poročila in pazite na vremenske pojave. Vročinska nevihta se še vedno najpogosteje razbesni spomladi in poleti, ko se zrak zelo segreje.

Najboljše je, da takrat, ko vas ujame nevihta, ne iščete zavetja pod visokim drevesom, na vrhovih gora ali grebenov, pod večjo, osamljeno skalo niti ne v bližini žičnatih ograj in stvari, ki privlačijo elektriko. Če ste v času nevihte v gorah, je najboljše, da počepnete in se z rokami primete okoli nog ter počakate, da najhujše mine, potem pa poiščete primeren prostor, kot je koča s strelovodi ali avto, in nevihto prevedrite. Doma se ne približujte oknom in vratom, koritom in napravam, ki so neposredno vključene v električni tok.
Deli s prijatelji