Posledice covida-19: več konfliktov, več nasilja in zanemarjanja otrok
Opažajo, da kliče več mladostnikov in staršev, ki potrebujejo nasvet ali pogovor.
Odpri galerijo
Fotografija je simbolična. FOTO: Tomi Lombar, Delo
Zaradi posledic epidemije covida-19, ki se kažejo na vseh področjih življenja, imajo več dela tudi centri za socialno delo. Opažajo zlasti več vlog za denarno socialno pomoč, več pa je tudi konfliktov v družini, so povedali za STA.
Na enotah centra za socialno delo (CSD) Ljubljana se je povečalo število telefonskih klicev zaradi različnih stisk, predvsem pa stranke želijo informacije o oblikah gmotne pomoči, je pojasnila direktorica centra Anja Osojnik.
Na vseh enotah je po njenih besedah več vlog ljudi, ki prej niso uveljavljale denarne socialne pomoči. V večini gre za vlagatelje s statusom s. p., zaposlene v gostinstvu in turizmu ter tiste na čakanju. Več je tudi vlog za izredno denarno pomoč in občinsko denarno pomoč. Beležijo več ukinitev pravice do krajšega delovnega časa zaradi izgube zaposlitve in več uveljavljanja pravice za očetovski dopust.
Opažajo, da je v družinah več konfliktov. Vzroki so različni, denimo onemogočanje stikov z otrokom, kjer se starša razhajata, stiske pa so tudi zaradi vzgojnih težav z najstniki in pri osebah s težavami v duševnem zdravju zaradi poslabšanja njihovega psihičnega stanja.
Ponekod zaznavajo več družinskega nasilja in več prijav zaradi zanemarjanja tako otrok kot tudi odraslih, ki ne morejo skrbeti zase. Medtem interventna služba ne ugotavlja več nasilja v družini, ampak nekoliko več klicev mladostnikov ali staršev z željo po pogovoru ali nasvetu.
V največji enoti mariborskega CSD, ki pokriva približno 75.000 prebivalcev, so že v marcu zaznali 12 odstotkov več vlog za denarno socialno pomoč zaradi gmotne stiske, v kateri so se ljudje znašli zaradi posledic epidemije. V aprilu pa so dobili približno tretjino več vlog tako za denarno socialno pomoč kot tudi za izredno denarno pomoč, je navedla direktorica CSD Maribor Marjana Bravc.
Po njenih besedah je aktualna problematika zaradi organizacije stikov med starši in otroki. Nekateri starši se namreč ne morejo dogovoriti o izvajanju stikov v času epidemije, čeprav so stiki že pravnomočno določeni s sklepom sodišča. Na sodišča vlagajo vloge za začasne odredbe za prekinitev stikov ali za predodelitev otrok drugemu staršu.
Za razbremenitev ob stiskah sta prek komunikacijskih sredstev na voljo svetovalnica za žrtve nasilja in Pika – dnevni center za otroke in mladostnike. Otrokom in mladostnikom pa nudijo tudi podporo pri krepitvi motivacije za šolsko delo. V Piki je bilo od sredine marca do sredine aprila v pomoč na daljavo vključenih 107 otrok in izvedenih 861 ur pomoči.
Tudi center za socialno delo Posavje s sedežem v Krškem je v času epidemije obravnaval več vlog za denarno socialno pomoč ali za izredno denarno socialno pomoč, v katerih so vlagatelji navajali izgubo ali zmanjšanje dohodka zaradi epidemije ter večje stroške za prehrano in šolanje otrok, ki so doma, je izpostavila direktorica Marina Novak Rabzelj.
Več je tudi telefonskih klicev. V enoti Krško se je število telefonskih klicev glede možnosti uveljavljanja pravic iz javnih sredstev ter zaradi osebnih stisk ob nižjih prihodkih in strahu pred prihodnosti podvojilo.
Na enotah centra za socialno delo (CSD) Ljubljana se je povečalo število telefonskih klicev zaradi različnih stisk, predvsem pa stranke želijo informacije o oblikah gmotne pomoči, je pojasnila direktorica centra Anja Osojnik.
Imajo več dela kot običajno
Na vseh enotah je po njenih besedah več vlog ljudi, ki prej niso uveljavljale denarne socialne pomoči. V večini gre za vlagatelje s statusom s. p., zaposlene v gostinstvu in turizmu ter tiste na čakanju. Več je tudi vlog za izredno denarno pomoč in občinsko denarno pomoč. Beležijo več ukinitev pravice do krajšega delovnega časa zaradi izgube zaposlitve in več uveljavljanja pravice za očetovski dopust.
Opažajo, da je v družinah več konfliktov. Vzroki so različni, denimo onemogočanje stikov z otrokom, kjer se starša razhajata, stiske pa so tudi zaradi vzgojnih težav z najstniki in pri osebah s težavami v duševnem zdravju zaradi poslabšanja njihovega psihičnega stanja.
Ponekod zaznavajo več družinskega nasilja in več prijav zaradi zanemarjanja tako otrok kot tudi odraslih, ki ne morejo skrbeti zase. Medtem interventna služba ne ugotavlja več nasilja v družini, ampak nekoliko več klicev mladostnikov ali staršev z željo po pogovoru ali nasvetu.
Velike denarne stiske
V največji enoti mariborskega CSD, ki pokriva približno 75.000 prebivalcev, so že v marcu zaznali 12 odstotkov več vlog za denarno socialno pomoč zaradi gmotne stiske, v kateri so se ljudje znašli zaradi posledic epidemije. V aprilu pa so dobili približno tretjino več vlog tako za denarno socialno pomoč kot tudi za izredno denarno pomoč, je navedla direktorica CSD Maribor Marjana Bravc.
Po njenih besedah je aktualna problematika zaradi organizacije stikov med starši in otroki. Nekateri starši se namreč ne morejo dogovoriti o izvajanju stikov v času epidemije, čeprav so stiki že pravnomočno določeni s sklepom sodišča. Na sodišča vlagajo vloge za začasne odredbe za prekinitev stikov ali za predodelitev otrok drugemu staršu.
Za razbremenitev ob stiskah sta prek komunikacijskih sredstev na voljo svetovalnica za žrtve nasilja in Pika – dnevni center za otroke in mladostnike. Otrokom in mladostnikom pa nudijo tudi podporo pri krepitvi motivacije za šolsko delo. V Piki je bilo od sredine marca do sredine aprila v pomoč na daljavo vključenih 107 otrok in izvedenih 861 ur pomoči.
Kličejo in prosijo za pomoč
Tudi center za socialno delo Posavje s sedežem v Krškem je v času epidemije obravnaval več vlog za denarno socialno pomoč ali za izredno denarno socialno pomoč, v katerih so vlagatelji navajali izgubo ali zmanjšanje dohodka zaradi epidemije ter večje stroške za prehrano in šolanje otrok, ki so doma, je izpostavila direktorica Marina Novak Rabzelj.
Več je tudi telefonskih klicev. V enoti Krško se je število telefonskih klicev glede možnosti uveljavljanja pravic iz javnih sredstev ter zaradi osebnih stisk ob nižjih prihodkih in strahu pred prihodnosti podvojilo.
