PRAZNIH ROK
Policisti ostali brez ur
Čeprav so bile darilo, se zdaj prodajajo.
Odpri galerijo
FOTO: Janoš Zore
LJUBLJANA – Na spletni strani policije smo opazili, da zbirajo ponudbe za prodajajo treh ur Huawei Watch (za vsako je izhodiščna cena 290 evrov). Ker gre za nekoliko nenavaden predmet, ki ga policisti pri svojem delu ne uporabljajo, smo preverili, kako so se nove ure znašle v rokah policistov in v prodaji. »Pojasnjujemo, da gre za postopek ravnanja s protokolarnim darilom, ki ga javni uslužbenec glede na ocenjeno vrednost (vrednost višja od 62,59 evra) ne sme zadržati,« odgovarja s policije. Ure so bile protokolarno darilo policistom ob obisku tuje delegacije, katere – niso navedli (članek bomo dopolnili z informacijo o tem, ko odgovor prejmemo). Sicer pa uredba o omejitvah in dolžnostih javnih uslužbencev v zvezi s sprejemanjem daril v drugem odstavku 12. člena določa, da je treba prodati darilo, ki ga delodajalec ne more uporabljati v povezavi z namenom lastne ustanovitve. »Ne glede na določbo, da lahko protokolarna darila ostanejo v lasti delodajalca, je prodaja v konkretnem primeru bolj smiselna, saj policija za opravljanje svojih nalog teh ur ne potrebuje.«
Njihove navedbe smo preverili tudi na računskem sodišču. »Ravnanja javnih uslužbencev v zvezi z darili urejata zakon o javnih uslužbencih (ZJU) ter uredba o omejitvah in dolžnostih javnih uslužbencev v zvezi s sprejemanjem daril. ZJU omejitve in dolžnosti v zvezi s sprejemanjem daril določa v 11. členu, ki postavlja tudi zgornjo mejo vrednosti daril (62,59 evra), ki jih javni uslužbenec še sme sprejeti, prav tako pa določa, da darila, ki presegajo to vrednost postanejo last delodajalca. Uredba pa v drugem odstavku 12. člena določa način razpolaganja z darili, ki postanejo last delodajalca, in sicer predpisuje prodajo, skladno s predpisi, ki urejajo stvarno premoženje države in samoupravnih lokalnih skupnosti. Ker torej pametne ure presegajo vrednost, kot jo določa 11. člen ZJU, postanejo last delodajalca, ki darilo lahko uporabi v skladu z namenom svoje ustanovitve oziroma za opravljanje dejavnosti, za katero je bil ustanovljen, sicer pa prodati.« Glede na zapisano računsko sodišče ocenjuje, da je ravnanje policije v zvezi s prodajo v skladu s predpisi.
Leta 2010 je odmevala zgodba policista, vodje policijske kolone, ki mu je katarski šejk ob obisku podaril več tisoč evrov vredne ure in menda še nekaj denarja. Ure je razdelil med kolege, delodajalcu pa jih zamolčal. Janko Goršek, takratni generalni direktor policije, je njegovo dejanje javno obsodil. Dejal je, da se je v preteklosti veliko govorilo o etiki in integriteti policistov, to pa da je šolski primer, »kjer se mora policija pokazati in očistiti tudi lastne vrste in pokazati, da je treba upoštevati pravila igre, ki so za policijo še toliko strožja«.
V skladu s predpisi
Njihove navedbe smo preverili tudi na računskem sodišču. »Ravnanja javnih uslužbencev v zvezi z darili urejata zakon o javnih uslužbencih (ZJU) ter uredba o omejitvah in dolžnostih javnih uslužbencev v zvezi s sprejemanjem daril. ZJU omejitve in dolžnosti v zvezi s sprejemanjem daril določa v 11. členu, ki postavlja tudi zgornjo mejo vrednosti daril (62,59 evra), ki jih javni uslužbenec še sme sprejeti, prav tako pa določa, da darila, ki presegajo to vrednost postanejo last delodajalca. Uredba pa v drugem odstavku 12. člena določa način razpolaganja z darili, ki postanejo last delodajalca, in sicer predpisuje prodajo, skladno s predpisi, ki urejajo stvarno premoženje države in samoupravnih lokalnih skupnosti. Ker torej pametne ure presegajo vrednost, kot jo določa 11. člen ZJU, postanejo last delodajalca, ki darilo lahko uporabi v skladu z namenom svoje ustanovitve oziroma za opravljanje dejavnosti, za katero je bil ustanovljen, sicer pa prodati.« Glede na zapisano računsko sodišče ocenjuje, da je ravnanje policije v zvezi s prodajo v skladu s predpisi.
Katarska darila
Leta 2010 je odmevala zgodba policista, vodje policijske kolone, ki mu je katarski šejk ob obisku podaril več tisoč evrov vredne ure in menda še nekaj denarja. Ure je razdelil med kolege, delodajalcu pa jih zamolčal. Janko Goršek, takratni generalni direktor policije, je njegovo dejanje javno obsodil. Dejal je, da se je v preteklosti veliko govorilo o etiki in integriteti policistov, to pa da je šolski primer, »kjer se mora policija pokazati in očistiti tudi lastne vrste in pokazati, da je treba upoštevati pravila igre, ki so za policijo še toliko strožja«.
