LEDENO

Plezali v ledu, ki je bil les

Objavljeno 06. december 2018 14.28 | Posodobljeno 06. december 2018 14.28 | Piše: Janez Petkovšek
Najboljši ledni plezalci so se pomerili na umetni steni garažne hiše v Domžalah.
Katja Brunec (2.), Maja Šuštar (1.) in Katarina Manovski (3.) so najboljše balkanske plezalke. FOTO: JANEZ PETKOVŠEK
Druga tekma evropskega pokala v lednem plezanju v disciplini težavnost, ki je bila minulo soboto v Domžalah na umetni steni garažne hiše, je bila v znamenju Švicarjev. Ti so namreč osvojili vse možne medalje, razen pri ženskah, bron je pripadel Francozinji. Naši plezalci niso dosegli vidnejšega rezultata, med plezalkami pa je Maja Šuštar osvojila četrto mesto.
 

Predtekmovanje


Že predtekmovalni del, ki se ga je udeležilo devet žensk in 22 moških iz 12 evropskih držav, je dal slutiti, da bo druga tekma v težavnostnem plezanju na umetni ledeni steni (pravzaprav gre za leseno z več različnimi oprimki za cepin, na ledeno steno pa je spominjal le velik kos ledu, ki je visel s stene poleg plastične sveče) nekakšno švicarsko državno prvenstvo.
image
Katja Brunec, šestouvrščena plezalka na domžalski tekmi evropskega pokala FOTO: URBAN URBANC

V dopoldanskih kvalifikacijah sta namreč med devetimi tekmovalkami (v finale se je v obeh konkurencah prebila najboljša osmerica) prvi dve mesti zasedli obe Švicarki, med tretjo in peto Francozinjo pa se je prebila le naša tekmovalka Maja Šuštar. Kot najslabša je izpadla le naša Nadja Korinšek, večina drugih pa je na dveh tekmovalnih smereh (eni lažji in drugi težji) vsaj enkrat dosegla vrh. Kar niti ni presenetljivo, saj so plezale v soncu in so bili vsi oprimki suhi, preglednost in vidljivost pa idealni. Tako je bilo odločilno, katera je imela bolje nabrušene dereze, boljšo tehniko plezanja in več moči pri premagovanju težjih previsnih delov stene.
image
Lucas Goetz na vrhu FOTO: JANEZ PETKOVŠEK

V moški konkurenci, kjer se je za naslov potegovalo 22 plezalcev, pa so Švicarji pokazali svojo dominanco in zasedli kar prva štiri mesta že v kvalifikacijah. Razlika med njimi je bila le v hitrosti in času, v katerem so osvojili vrhova. Izmed šestih Slovencev je bil najboljši Vili Guček na enajstem mestu.
 

Finale


Večerni finale v obeh konkurencah je bil, kot se je izkazalo na koncu, pravzaprav le ponovitev predtekmovanja, saj je bilo nekaj manjših sprememb v razvrstitvi le med nefavoriti.
V ženski konkurenci se je v za gledalce zelo privlačni smeri najbolje znašla Švicarka Sina Goetz, ki se je s cepinom le dotaknila vrha finalne smeri (za vrh se je štelo, če si oba cepina zapičil v vrh in se na njiju obesil) in za sabo pustila drugouvrščeno rojakinjo Vivien Labarile.
31
tekmovalcev se je zbralo v Domžalah.


Tretja je bila Francozinja Marion Thomas, na nehvaležno četrto mesto pa se je uvrstila Slovenka Maja Šuštar (AO Domžale), ki ni našla poti mimo težavnega prehoda čez ledeni sodček in plastično svečo. Z nastopom je bila sicer zadovoljna, saj je dala vse od sebe, a priznala, da bi lahko izboljšala še kondicijsko pripravo. Plezalka iz Tuhinjske doline je bila kljub temu zmagovalka sklepne tekme 6. slovensko-hrvaško-srbskega pokala in že drugo leto zapored skupna zmagovalka v balkanski konkurenci.
image
Katja Brunec, šestouvrščena plezalka na domžalski tekmi evropskega pokala FOTO: URBAN URBANC

Med moškimi pa je Nikolay Primerov (sicer Rus, a tekmuje za Švico) pokazal, da je zunajserijski plezalec z bogatimi svetovnimi izkušnjami in izvrstno tehniko. Drugouvrščenega Švicarja Lukasa Goetza, ki je poleg njega edini dosegel vrh tehnično zelo zahtevne smeri, je namreč premagal izjemno suvereno. Na ledenem sodu, sveči in zatem na previsu namreč ni imel nobenih tehničnih težav in je smer preplezal v štirih minutah, njegov nasprotnik pa jo je zmogel le 14 sekund pred iztekom šestminutne časovne omejitve.
 

Srčni borci


Tudi sicer je bilo zanimivo spremljati manj izkušene in tehnično ter fizično manj usposobljene tekmovalce. Ti so se namreč kar večkrat srečno ujeli na enega od dveh cepinov in so vratolomno naskakovali ledeni sod, ki se je vseskozi vrtel in oteževal oprijem z derezami, tehnično najhujšo prepreko, ki jo je pripravil Škofjeločan Janez Svoljšak, sicer najuspešnejši slovenski tekmovalec v lednem plezanju.

Mario Musulin iz Hrvaške, ki je imel med 200 gledalci največ navijačev, pa tako kot mnogi tekmovalci ni zmogel mimo tehnično najzahtevnejše kombinacije soda, sveče in previsa. Vsem je namreč zmanjkalo moči in telesne višine, da bi s cepinom dosegli oprimek nad previsom. A je super Mario, kot so ga spodbujali med vzpenjanjem proti vrhu, poleg petega mesta v končni razvrstitvi evropskega pokala dosegel tudi zmago v moški konkurenci slovensko-hrvaško-srbskega pokala SHS pred našima Jakom Hrastom in Edvinom Nepužlanom ter Petrom Čičkovićem, ki je z Nepužlanom delil tretje mesto.
 

Les namesto ledu


Čeprav se čudno sliši, da ledno plezanje organiziraš na leseni steni, dereze namesto v led zabijaš v trde lesene ploskve, cepine pa v privite oprimke, nam je Matej Ogorevc, vodja tekmovanja in številne organizacijske ekipe domžalskega pokala, razložil, da to ni nič neobičajnega. Naravnih ledenih sten je zaradi milih zim vse manj, pri umetnih pa je vse povezano z velikimi stroški priprave. Poleg tega lesena stena omogoča pripravo več različnih smeri, za vse tekmovalce pa so zagotovljene enake razmere za plezanje, saj se stena nič ne kruši. Pa še varovanje je lažje izvesti.
 
Deli s prijatelji