NEVARNOST

Plaz lahko že v današnji noči uniči celotno naselje

Objavljeno 21. junij 2018 18.10 | Posodobljeno 21. junij 2018 18.10 | Piše: Boštjan Fon
Strokovnjaki predstavili izsledke raziskave, nad katerimi so krajani upravičeno zaskrbljeni. Leta 1789 je plaz uničil 40 hiš, tokrat utegnejo biti posledice še hujše.
Območje nad Koroško Belo po večjih deževjih. FOTO: Boštjan Fon
KOROŠKA BELA – Novembra 1789 je s karavanškega pobočja nad Koroško Belo prihrumel plaz in odnesel 40 hiš. Naselje je danes integriran vzhodno ležeč predel mesta Jesenice, njegovi prebivalci pa so se znašli pred neprijetnim dejstvom. Z vrha pobočja Potoške planine dve plazeči gmoti, plazova Čikla in Urbas, tiho, a vztrajno spet grozita naselju. Toliko bolj ob deževju, kakršno je napovedano za prihajajočo noč.

»Lani je bilo dogovorjeno, da bomo januarja 2018 seznanjeni z rezultati stanja. Nič se ni zgodilo, za to je bil na sporedu precej jezen zbor krajanov. Tridesetega maja smo nato le prejeli prve informacije od ministrstva za okolje in prostor,« je povedal Robert Sušanj, predstavnik Civilne iniciative Koroška Bela, in dodal: »Vendar ni bil povabljen noben predstavnik civilne iniciative.«

Zavedajo se strahu domačinov

»Od nas se pričakuje, da se pokrije stroške monitoringa za to lokacijo. 130.000 evrov sredstev je namenjeno za samo raziskavo stanja, 300.000 evrov pa za namestitev pregrad, če bi se drobir sprožil, da tako ne bi poškodoval kraja. Zavedamo se strahu občanov,« je povedal župan občine Jesenice Tomaž Tom Mencinger in razkril, da se bo na lokaciji že letos opravilo nekaj posegov. »Stvar je neprijetna,« je sklenil.

image
Ko se bo sprožil drobirski tok, bo uničenje strašno.

»Nihče ne more reči, ali se bo plaz zgodil jutri ali čez 200 let, a obstaja realna nevarnost,« smo slišali od krajanov, ki so se v torek v velikem številu zbrali v lokalnem gasilskem domu na predstavitvi rezultatov naloge, ki jo je financiralo ministrstvo za okolje in prostor. Njihove besede so potrdili tudi strokovnjaki.

Trije, dr. Jernej Jež, dr. Tina Peternel in dr. Jošt Sodnik, so se spoprijeli z nalogo ugotovitve objektivne stopnje tveganja za prebivalstvo zaradi masnih premikov. »Aktivno plazenje se na terenu opazi s prostim očesom. Konstantno se soočamo z zastajanjem vode, okvaro gozdne ceste in ukrivljenostjo dreves,« je povedala dr. Peternel. Pet vrtin so izvrtali na plazu Urbas, dve na plazu Čikla, globoke do 40 metrov, v njih so med drugim opravili meritve o pretoku vode, premikov v samih vrtinah, nalivalne preizkuse. Med Potoško planino in Stamarami, predelu Karavank nad Koroško Belo, so najbolj problematične kamnine.

»V srednjem delu so bolj odporne kamnine z dolomiti in apnenci. Vzhodno od naselja je pas mehkih kamnin s slabimi geomehanskimi lastnostmi. Problematično je območje Potoške planine, kjer je več prelomov,« je razložil dr. Jež, ki je predstavil grafično obliko raziskave, nato pa razkril: »Poleg dveh plazov imamo še štiri druge večje in še najmanj 15 manjših pojavov plazov oziroma erozije.« Globina drsenja glavnih dveh plazov znaša 15 (Urbas) oziroma 25 (Čikla) metrov, po izračunih, ki jih je predstavil dr. Sodnik, je aktivno premikajoča se masa Urbasa okoli 900.000 kubičnih metrov materiala, Čikle pa 140.000: »Plaz Potoška planina ima 134.000, plaz pod Olipovo planino 26.000, Malnež 1 140.000 in Malnež 2 240.000 kubičnih metrov aktivno premikajoče se mase. Predvsem plazova Malnež 1 in 2 nista zanemarljiva, sta kar velika, s površino dva hektarja oziroma štiri. Sta relativno blizu Koroške Bele in menimo, da bi jima bilo treba nameniti še več pozornosti.«

Naj tečemo levo ali desno?!

Take vrste plazovi lahko pridejo v dolino, če se pomešajo z veliko količino vode, kot je bil primer uničujočega plazu v Logu pod Mangartom, in nastane tako imenovani drobirski tok. Strokovnjaki so si edini, da o verjetnosti takih dogodkov ni mogoče govoriti. Slaba stran drobirskih tokov je to, da se premikajo hitro in imajo daljši domet, ker imajo lastnosti vode, hkrati pa je izjemno uničujoč njihov udarni tok, kar posledično povzroča velik škodni potencial. Po hidrološki analizi vzorcev iz vrtin nad Koroško Belo je bilo v njih že 39 odstotkov vode. Dejansko, po predstavitvi izsledkov strokovnjakov, je danes še tiho plazenje s pobočja Karavank za Koroško Belo velika nevarnost. Problem je tudi ozka struga potoka Bela, ki teče iz smeri plazovnega območja, ki ne prevaja niti običajne vode.

image
Krajani so upravičeno zaskrbljeni nad svojo usodo. FOTO: Boštjan Fon

»Izsledki so znani, treba pa je definirati ukrepe na najbolj nujne,« smo slišali od predstavnikov Civilne iniciative, ki se upravičeno sprašujejo, ali jim kdo sploh zna pojasniti, kakšna je ogroženost naselja. »Naj nam nekdo pove vsaj to, kam naj tečemo, levo ali desno, ko bo šel plaz dol? Po zakonu nam morata lokalna skupnost in država zagotoviti varnost. Mislimo, da smo prišli do tega, da sedemo z državo in se dogovorimo za ukrepe. Danes smo izvedeli za še štiri dodatna plazišča in 15 manjših, torej gre za celo zaledje Koroške Bele, ki drsi. Fino bi bilo, če bi odgovorni poizkušali razmisliti o tem, kaj storiti, preden plaz pride dol,« je zaokrožil Sušanj.

Izvedeli smo, da imamo v Sloveniji nameščenih 270 zaplavnih tehničnih pregrad, denarja za redno čiščenje pa je le za 10 do 12 na leto. »Denarja ni, denarja ni … Država to ves čas govori. Denar je, samo ne nameni se ga ljudem!«, je bil slikovit Jože Anderle. »Imamo lokalni časopis, pa je vse v njem mrtvo, čeprav bi ga lahko izkoristili za redno obveščanje krajanov o stanju. Na vrhu Urbasa je teža, cesta se je preteklo zimo pogreznila za en meter. Gozdarji po območju orjejo s ta velikimi mašinami. Kdo bo to nadziral?« se je spraševal Janez Vilman: »Koga naj pokličemo, da se bo početje gozdarjev nadziralo, policijo ali 112?« Na koncu so prebivalci Koroške Bele zaključili: »Nobenih pravih informacij nismo dobili, le to vemo, da ni denarja. Radi bi živeli varno in do tega imamo vso pravico.«
2 velika, štirje večji in 15 manjših plazov ogroža Koroško Belo.
Deli s prijatelji