Pitje alkohola upada

Poleti, v času dopustov in počitnic, smo bolj sproščeni, ne le odrasli, tudi mladi, ki se jim ponuja več priložnosti za pitje alkohola. To med slovenskimi mladostniki iz Slovenije sicer upada, a so po večini kazalnikov še vedno nad evropskim povprečjem. Ko govorimo o pitju mladih, ne moremo mimo pitja odraslih. Odnos staršev in drugih odraslih je pomemben dejavnik, ki vpliva na začetek in pogostost pitja alkohola med mladostniki. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so pripravili nekaj dejstev in nasvetov za starše in druge odrasle za spodbujanje mladih k zavračanju alkohola.


Zaradi nedokončanega razvoja možganov mladostniki težje predvidevajo nevarnost in posledice svojega vedenja, se vedejo bolj tvegano, preizkušajo novosti in iščejo izzive. Še nedokončani razvoj predelov v možganih, ki so vpleteni v razvoj zasvojenosti, pripomore k temu, da bo mladostnik prej razvil zasvojenost v primerjavi z odraslim. »Zavedati se moramo, da so bolj ranljivi za večino učinkov alkohola. Prej ko mladostnik začne piti alkohol, večja je verjetnost, da bo imel pozneje v življenju težave zaradi alkohola,« je povedala dr. Maja Roškar z NIJZ. »Starši in vsi drugi odrasli so pomemben vzgled. Njihov odnos do pitja alkohola namreč vpliva na mladostnikov odnos in na njegovo odločitev za pitje alkohola,« je še dodala.

Podatki mednarodne raziskave Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju med mladostniki 2017/2018 (raziskava HBSC), ki jo v Sloveniji izvajamo vsaka štiri leta, kažejo, da je 71 odstotkov 15-letnikov in 86 odstotkov 17-letnikov že pilo alkoholne pijače, 27 odstotkov 15-letnikov in 52 odstotkov 17-letnikov pa je bilo opitih vsaj dvakrat v življenju. »V obdobju 2002–2018 beležimo ugodne razmere, večina kazalnikov pitja alkohola se je znižala, a še vedno presegamo mednarodno povprečje HBSC. Po odstotku 15-letnikov, ki so bili opiti vsaj dvakrat v življenju, je Slovenija na 11. mestu med 45 državami, po odstotku tistih, ki so že pili alkohol, pa celo na 10.,« je dodala vodja raziskave v Sloveniji doc. dr. Helena Jeriček Klanšček z NIJZ.

Odnos staršev

Opravljene so bile številne študije, ki so proučevale ukrepe za spodbujanje nepitja alkohola med mladostniki. Raziskovali so, kako stališča odraslih do pitja alkohola vplivajo na njihovo odločitev za pitje.


Najpozneje in najmanj alkohola so pili tisti, katerih starši so imeli jasno stališče, da alkohol ni za mladostnika; ki so postavili jasne meje; si vzeli čas in se pogovarjali z njim; so z njim preživljali prosti čas; se zanimali zanj, torej vedeli, kje je, kaj počne, s kom se druži, kako se počuti, kaj razmišlja; ki so podpirali njegove pozitivne lastnosti in vedenje; so mu bili vzgled, mu postavljali zahteve in mu bili hkrati v oporo, predvsem v kritičnih situacijah.

Prej in več alkohola so pili tisti, katerih starši so menili, da so mladostniki dovolj stari, da pijejo alkohol, da jim ne škodi, so jim ga celo ponujali ali jim ga priskrbeli, z njimi pili in se pogosto opijali, postavljali preveč prepovedi, brez potrebnih razlag in možnosti za komunikacijo, in za mladostnika pokazali malo zanimanja oziroma se zanj niso zanimali.

Pomemben je pogovor

Starši in odrasli naj se z mladostniki o problematiki alkohola pogovarjajo vse leto in ne samo ob dogodkih, kot so razna praznovanja ali počitnice. »Pogovor naj bo odprt in iskren, vsi sodelujoči naj imajo možnost izraziti svoje mnenje in stališče do alkohola. Pomembno je, da se mladostnika ne obsoja in ne podcenjuje njegovega mnenja. Prav tako naj se mu ne žuga in predava. Treba mu je pokazati zanimanje zanj ter skrb za njegovo zdravje in dobro počutje,« je povedala mag. Marjetka Hovnik Keršmanc z NIJZ in poudarila, naj jim bodo starši vedno v oporo, zlasti pa v kritičnih razmerah.